Katarakta predstavlja pri strejših najpogostejši vzrok slabovidnosti. Nastane zaradi spreminjanja nežnih beljakovinskih vlaken v leči. Z napredujočo zamotnitvijo očesne leče se ostrina vida slabša. Katarakta se običajno razvije na obeh očesih, vendar je praviloma na enem izrazitejša. 

KAJ JO POVZROČA?

Katarakte se nikar ne bojte, saj je tako pogosta, da bi jo lahko šteli za normalen pojav staranja.

• Tveganje za razvoj katarakte veča izpostavljenost ultravijoličnemu sevanju in močni sončni svetlobi.
• Razvije se lahko tudi zaradi učinkovanja drugih vrst žarkov, na primer infrardečih in rentgenskih.
• Lahko se razvije tudi kot posledica neposredne poškodbe očesa. Še posebej nevarni so kovinski ali stekleni tujki, ki zaidejo v lečo.
• Pogostejša je pri bolnikih s sladkorno boleznijo, še posebej če raven krvnega sladkorja ni dobro urejena.
• K razvoju katarakte lahko pripomore zdravljenje s kortikosteroidi, zastrupitev z naftalinom (ki ga najdemo v sredstvih proti moljem) ali ergotom (ki nastaja v žitu, okuženem s plesnijo).
• Tudi izpostavljenost močni sončni svetlobi ob jemanju zeliščnih antidepresivov, ki vsebujejo šentjanževko, lahko zveča tveganje za katarakto.

KAKŠNI SO SIMPTOMI?
• Glavna simptoma sta napredujoča izguba vidne ostrine in kratkovidnost. Oseba s katarakto, ki je bila prej daljnovidna,
lahko bere brez očal.
• Spremeni se tudi zaznavanje barv. Modri odtenki postanejo manj izraziti, rdeči, rumeni in oranžni pa bolj.
• Katarakta lahko močno okrni gledanje v mraku ali v temi