Kawasakijev sindrom je bil prvič opisan v 60. letih prejšnjega stoletja na Japonskem, danes pa ga vse večkrat prepoznamo tudi v zahodnem svetu. V enem od petih primerov nastanejo spremembe na srcu. Pomembno je, da bolezen prepoznamo dovolj zgodaj, saj je lahko smrtno nevarna.

Znaki in simptomi se lahko razvijejo v nekaj dneh in vključujejo stalno povišano telesno temperaturo, ki traja več kot pet dni, vnete in boleče očesne veznice, razpokane in otekle ustnice, bolečine v žrelu in povečane bezgavke. Drugi znaki, ki se lahko pokažejo tudi pozneje, približno po enem tednu povišane telesne temperature, so še rdečina dlani in podplatov, luščenje kože na konicah prstov in izpuščaji po vsem telesu. Z zdravnikom se posvetujte takoj, ko opazite, da se otrokova telesna temperatura ne zniža kljub paracetamolu.

Kako zdravimo bolezen?

Kadar ima otrok izražene znake Kawasakijevega sindroma, bo takoj sprejet v bolnišnico. Zdravljenje je najbolj učinkovito, če se začne pred desetim dnevom bolezni. Potrebne so preiskave krvi in ultrazvočna preiskava srca. Otrok navadno dobi imunoglobuline v obliki infuzije. Dokler temperatura ostaja povišana, otrok dobiva visoke odmerke aspirina, po padcu temperature pa več tednov dobiva nižje odmerke omenjenega zdravila. Večina otrok s Kawasakijevim sindromom okreva v približno treh tednih. Še nekaj mesecev so potrebni redni kontrolni pregledi pri zdravniku, pa tudi kontrolni pregledi srca. Vnetje srčne mišice navadno mine v nekaj mesecih. Pri otrocih, ki so preboleli Kawasakijev sindrom, obstaja pozneje v življenju nekoliko večje tveganje za srčna obolenja. 

Vir: Dr. Miriam Stoppard, Zdravstveni vodnik za vso družino