Sodobna odplaka in čiščenje vode sta skoraj odpravila kolero v industrializiranih državah. Toda kolera še vedno obstaja v Afriki, jugovzhodni Aziji in na Haitiju. Tveganje za epidemijo kolere je največje, ko revščina, vojna ali naravne nesreče prisilijo ljudi, da živijo v gneči brez ustreznih sanitarij.

Kolera se zlahka zdravi. Smrt zaradi hude dehidracije je mogoče preprečiti s preprosto in poceni raztopino za rehidracijo.

Ključna dejstva o koleri

▪ Večina okuženih ne bo imela nobenih simptomov ali pa bodo ti blagi. Mogoče jih je uspešno zdraviti s peroralno raztopino za rehidracijo.

▪ Leta 2017 se je začela izvajati globalna strategija za obvladovanje kolere Ending Cholera: globalni načrt do leta 2030 s ciljem zmanjšati smrtnost zaradi kolere za 90 %.

▪ Raziskovalci so ocenili, da je vsako leto od 1,3 do 4,0 milijona primerov te bolezni in od 21.000 do 143.000 smrti zaradi kolere.

▪ Kolera je akutna driska, ki lahko človeka ubije v nekaj urah, če je ne zdravimo.

▪ Zagotavljanje varne vode in sanitarij je ključnega pomena za preprečevanje in nadzor prenosa kolere in drugih bolezni, ki se prenašajo z vodo.

▪ Hudi primeri bodo potrebovali hitro zdravljenje z intravenskimi tekočinami in antibiotiki.

Simptomi kolere 

Kolera je izjemno huda bolezen, ki lahko povzroči hudo akutno vodeno drisko. Po zaužitju kontaminirane hrane ali vode traja od 12 ur do 5 dni, da oseba pokaže simptome. Kolera prizadene tako otroke kot odrasle in lahko človeka pokonča v nekaj urah, če se ne zdravi.

Večina okuženih ljudi ne razvije nobenih simptomov, čeprav so bakterije prisotne v njihovem blatu 1 do 10 dni po okužbi in se vrnejo v okolje, kar lahko okuži tudi druge ljudi.

Med ljudmi, ki razvijejo simptome, ima večina blage ali zmerne simptome, medtem ko manjšina razvije akutno vodeno drisko s hudo dehidracijo. To lahko privede do smrti, če se ne zdravi.

Zgodovina kolere 

V 19. stoletju se je kolera razširila po vsem svetu iz svojega prvotnega rezervoarja v delti Gangesa v Indiji. Šest naslednjih pandemij je ubilo milijone ljudi na vseh celinah. Trenutna (sedma) pandemija se je začela v Južni Aziji leta 1961, dosegla Afriko leta 1971 in Ameriko leta 1991. Kolera je danes endemična v mnogih državah.

Vibrio cholerae sevi kolere 

Obstaja veliko seroskupin V. cholerae, vendar le dve – O1 in O139 – povzročata izbruhe. V. cholerae O1 je povzročil vse nedavne izbruhe. V. cholerae O139 – prvič ugotovljen v Bangladešu leta 1992 – je v preteklosti povzročal izbruhe, pred kratkim pa so ga odkrili le v občasnih primerih. Zunaj Azije ni bila nikoli identificirana. Ni razlike v bolezni, ki jo povzročata obe seroskupini.

Epidemiologija in dejavniki tveganja kolere 

Kolera je lahko endemična ali epidemijska. Endemsko območje kolere je območje, kjer so bili v zadnjih treh letih odkriti potrjeni primeri kolere z dokazi lokalnega prenosa (kar pomeni, da primeri niso uvoženi od drugod). Izbruh/epidemija kolere se lahko pojavi tako v endemičnih državah kot v državah, kjer se kolera ne pojavlja redno.

V državah, kjer je kolera endemična, je izbruh lahko sezonski ali sporadičen in predstavlja večje število primerov od pričakovanega. V državi, kjer se kolera ne pojavlja redno, je izbruh opredeljen s pojavom vsaj enega potrjenega primera kolere z dokazi lokalnega prenosa na območju, kjer običajno ni kolere.

Prenos kolere je tesno povezan z neustreznim dostopom do čiste vode in sanitarij. Tipična ogrožena območja vključujejo obmestna barakarska naselja in taborišča za notranje razseljene osebe ali begunce, kjer niso izpolnjene minimalne zahteve glede čiste vode in sanitarij.

Posledice humanitarne krize – kot so motnje v oskrbi z vodo in sanitarnimi sistemi ali preselitev prebivalstva v neustrezna in prenaseljena taborišča – lahko povečajo tveganje za prenos kolere, če so bakterije prisotne ali vnesene. O neokuženih mrtvih nikoli niso poročali kot o 'viru epidemije'.

Preprečevanje in nadzor kolere 

Večplasten pristop je ključnega pomena za obvladovanje kolere in za zmanjšanje smrti. Uporablja se kombinacija nadzora, vode, sanitarij in higiene, socialne mobilizacije, zdravljenja in peroralnih cepiv proti koleri.

Nacionalni inštitut razkriva še nekaj konkretnih napotkov za preprečevanje te bolezni. ''Osnova preprečevanja je pravilno, dosledno in natančno umivanje rok. Cepljenje proti koleri je slabo učinkovito, zato se ne priporoča. Na endemskih območjih uporabljamo samo neoporečno (ustekleničeno) vodo za pitje, umivanje zob, pripravo ledenih kock za pijačo, pranje surovega sadja in zelenjave in podobno.''

Vir: NIJZ, WHO, mayoclinic