Kaj je mamografija in kaj z njo odkrivate?

Mamografija je trenutno dokazano najbolj zanesljiva in natančna metoda za odkrivanje začetnih rakastih sprememb v dojki, Zelo dobro prikaže tudi mikrokalcinacije, ki so lahko prvi znak nastajajočega raka v dojki. S presejalno mamografijo odkrivamo rakave spremembe v dojkah, ki so tako majhne, da jih ženska sama še ne more zatipati in je bolezen v večini primerov na začetni stopnji, ko je zdravljenje lahko zelo uspešno. Rak dojk je še vedno najbolj pogost rak pri ženskah. Letno v Sloveniji za to boleznijo zboli okoli 1.400 žensk, kar 80 odstotkov jih je starejših od 50 let.  Od 50. do 69. leta starosti so vse ženske v Sloveniji, ki so brez predhodne diagnoze raka dojk, vključene v presejalni program za raka dojk DORA. Za raka dojk je značilno, da je verjetnost ozdravitve bistveno večja, če ga odkrijejo dovolj zgodaj, ko je še omejen na dojko.  

Če pa ženska zatipa tumor ali ima druge težave z dojkami, je najbolje da jo ginekolog ali družinski zdravnik čim prej napoti v najbližji Center za bolezni dojk, kjer opravijo klinični pregled, običajno pa tudi mamografijo in/ali UZ dojk. 

Kdaj je primerna preiskava mamografija in kdaj ultrazvočna?

Zaradi visoke občutljivosti se danes mamografija uporablja kot prva slikovna preiskava za preventivne preglede navidezno zdravih žensk (brez simptomov bolezni), starejših od 50 let, za preventivne preglede zdravih žensk, ki so zmerno rizične in starejše od 40 let in za diagnostičen pregled žensk s tipnimi ali vidnimi spremembami na dojkah, ki so starejše od 35 let. 

Ultrazvočna preiskava dojk pa se priporoča predvsem kot dopolnilna preiskava pri mamografsko nepregledni dojki. Kot osnovna diagnostična metoda je ultrazvok primeren le pri mlajših od 35 let, ki imajo v dojkah še veliko žleznega tkiva in bi bila zaradi tega mamografija slabše diagnostična. 

Kako poteka mamografija? So potrebne kakšne priprave pred preiskavo?

Mamografsko slikanje je rentgensko slikanje, ki poteka na posebnem aparatu - mamografu. Slikanje izvede radiološki inženir. Dojko pri slikanju vstavimo med dve plastični plošči in jo za kratek čas stisnemo. Pri stisnjeni dojki dosežemo dobro razprto tkivo, kar omogoča boljše prepoznavanje nevarnih sprememb in nižjo dozo sevanja. Posebne priprave na mamografijo niso potrebne. Pred mamografijo na kožo ne nanašajte dezodorantov, pudrov ali parfumov. Te snovi lahko vsebujejo mineralne delce, ki so vidni na posnetkih in motijo zdravnika radiologa pri oceni mamografske slike. Pred slikanjem prav tako odstranite ves viseč nakit (verižice, uhane). 

Ali mamografija boli?

Pri mamografiji stisk dojke traja le nekaj trenutkov in za večino žensk ni boleč. Nekatere čutijo pri tem kratkotrajno nelagodje, le redke tudi bolečino. Odveč je strah, da stisk dojke pri mamografskem slikanju lahko povzroči raka. Dober prikaz tkiva dojke na mamografski sliki omogoča odkrivanje tistih najmanjših rakov dojk velikosti do 1 cm, ki jih ženske še ne morejo zatipati same. Zelo pomembno je, da je ženska med slikanjem čim bolj sproščena, saj veliko lažje opravimo preiskavo, posledično pa je prisotna tudi manjša bolečina, saj prsna mišica, ki jo tudi stiskamo in slikamo, ni napeta.

Kaj bi svetovali ženskam z družinsko anamnezo raka dojke?

Rak dojk je bolezen, ki je večinoma povezana s starostjo. Pomembno vlogo pri razvoju raka dojk imajo tudi reproduktivni in hormonski dejavniki. Večjo ogroženost za nastanek raka dojk opažamo pri ženskah, ki so dobile prvo menstruacijo pred 12. letom in prišle v menopavzo po 50. letu starosti in pri tistih, ki so prvič rodile po 30. letu. Nekatere raziskave kažejo, da uporaba hormonske kontracepcije v mladosti pred prvo nosečnostjo nekoliko zviša ogroženost, če jo je ženska uporabljala dlje časa. Z večjo ogroženostjo je povezano tudi dolgotrajno nadomestno hormonsko zdravljenje. 

Pri ženskah, katerih krvni sorodniki so zboleli za rakom dojk in/ali rakom jajčnikov, je ogroženost, da bodo zbolele večja, če so sorodnice zbolele pred menopavzo in če gre za sorodnice v prvem ali drugem kolenu (mati, sestra, hčerka, teta ali babica). Redkeje je rak tudi posledica genetske okvare, ki se na potomce prenaša od staršev. Danes poznamo že več genov, ki so lahko vpleteni v razvoj dedne oblike raka dojk in/ali raka jajčnikov. Med njimi sta klinično daleč najbolj pomembna BRCA1 in BRCA2. Z natančnim pregledom družinske anamneze je mogoče oceniti, kakšna je verjetnost, da ima oseba okvarjen gen, ki poveča ogroženost za zbolevanje za rakom dojk. Družinske člane s povečano ogroženostjo zaradi okvarjenega gena napoti družinski zdravnik ali ginekolog na genetsko testiranje v ambulanto za onkološko genetsko svetovanje in testiranje. 

Kakšne, če so, so čakalne dobe za mamografijo? 

V Državnem presejalnem programu za raka dojk DORA so ženske povabljene na preventivno mamografijo vsaki dve leti od 50 leta naprej in pri njih o čakalni dobi ne moremo govoriti. Ženske v koledarskem letu, ko dopolnijo 50 let, prejmejo po pošti prvo vabilo z datumom in uro za preventivno mamografijo v programu DORA in tako vsaki dve leti do dopolnjenega 69. leta. Ženske v tej starostni skupini se lahko naročijo tudi same na dora@onko-i.si ali med 9. in 12. uro na telefonski številki 080 27 28. Držimo se ure, ob kateri je ženska naročena. Ob obisku presejalnega centra žensko sprejme zdravstveni administrator ali radiološki inženir. Radiološki inženir, ki je posebej usposobljen za delo v programu DORA, se z vsako žensko pogovori o morebitnih težavah z dojkami in nato opravi mamografijo oziroma slikanje dojk. Celoten obisk presejalnega centra bo ženski vzel okoli 30 minut njenega časa. 

Kdaj ženske izvedo rezultate? Kaj sledi? 

Vsako mamografsko sliko v programu DORA neodvisno pregledata dva zdravnika radiologa, kar pripomore k večji zanesljivosti izvida. Če eden od njiju (ali oba) mamografsko sliko oceni kot sumljivo, jo pregleda še tretji nadzorni radiolog. V programu DORA zagotavljamo, da je ženska v najkrajšem možnem času obveščena o izvidih slikanja in dodatnih preiskavah. Če na slikah ni vidnih posebnosti, pisni izvid mamografije ženska prejme v enem tednu. Večina žensk, ki se udeležijo presejalne mamografije, ima normalen izvid in so v program DORA znova povabljene čez dve leti. V primeru, da se na slikah pokaže sprememba v dojkah, je ženska v nekaj dneh poklicana na dodatne preiskave. Navadno obsegajo dodatno slikanje dojk in/ali ultrazvočni pregled dojk. Večino sprememb v dojkah se lahko pojasni že s temi preiskavami in tako ženska lahko že na dan dodatnih preiskav ve, da v njenih dojkah ni vidnih sumljivih sprememb. Redkeje je potrebno slikanje dojk z magnetno resonanco. Le pri manjšem deležu žensk se opravi še punkcija tkiva dojke. Rezultati punkcije so znani v sedmih do desetih delovnih dneh. 

Kaj bi morale vedeti ženske s prsnimi vsadki? 

Tudi ženska s prsnimi vsadki lahko zboli za rakom dojk in tudi ona lahko opravi mamografijo, ki pa poteka nekoliko drugače kot običajno. Silikonski vsadki v dojki nekoliko zmanjšajo preglednost tkiva dojke. Pomembno je, da radiološkega inženirja, ki opravlja mamografijo, ženska pred preiskavo opozori, da ima silikonske vsadke. Tehnika slikanja dojk z vsadki se nekoliko razlikuje od slikanja dojk brez vsadkov. Pri slikanju dojk brez vsadkov naredimo za vsako dojko dva posnetka, s silikonskimi vsadki pa naredimo za vsako dojko štiri posnetke. Zelo malo verjetno je, da bi s tem poškodovali vsadke, saj stiskanje prilagodimo vsadkom. Če žensko glede tega vseeno skrbi, se lahko o tem pogovori z radiologom ali radiološkim inženirjem. Vedeti je treba, da z mamografijo ne moremo prepoznati morebitnih manjših poškodb vsadkov. Zato so potrebne drugačne preiskave. Pri sumu na poškodbo vsadkov preiskava ni priporočljiva. Mamografijo lahko opravi tudi ženska, ki ima v prsnem košu katero od elektrostimulacijskih naprav (npr. srčni spodbujevalnik). 

Kaj svetujete vsem ženskam? Kako lahko še dodatno poskrbimo za svoje zdravje? 

Ženskam svetujem, da skozi vse svoje življenje skrbijo za zdrav življenjski slog in si redno mesečno samopregledujejo dojke – do menopavze naj bo to reden pregled vsak 10. dan po začetku menstruacije, kasneje pa na izbrani dan v mesecu. Za rakom dojk lahko zbolimo tudi v manj kot dveh letih po zadnji presejalni mamografiji v programu DORA z normalnim izvidom, zato je (samo)pregledovanje izrednega pomena. Ob kakršnih koli spremembah dojk (vidnih ali tipnih) se mora ženska takoj obrniti na svojega osebnega zdravnika ali ginekologa, ki jo nato napoti v najbližji Center za bolezni dojk. Ne more pa samopregledovanje po 50. letu nadomestiti presejalne mamografije v okviru presejalnega programa DORA, ki lahko odkrije netipnega raka dojk že v začetni fazi, zato v programu DORA vse ženske tudi pozivam, da se vabilu res odzovejo.