Migrena vs. glavobol: Kako prepoznati razlike in poiskati učinkovito pomoč?

Vendar pa niso vsi glavoboli enaki. Medtem ko je večina benignih in izzveni sama od sebe, so nekateri, kot je migrena, mnogo bolj izčrpavajoči in zahtevajo specifično obravnavo. Zelo pogosto se pojma "glavobol" in "migrena" uporabljata zamenljivo, kar pa je napačno. Razumevanje razlik med različnimi tipi glavobolov je ključno za pravilno diagnozo in učinkovito zdravljenje.

Glavobol je splošen izraz za bolečino v predelu glave ali obraza. Mednarodna klasifikacija glavobolov opredeljuje več kot 100 različnih vrst glavobolov, ki so razdeljeni na primarne in sekundarne kategorije.

Primarni glavoboli niso simptom druge bolezni, temveč so sami bolezen. Sem spadajo:

Tenzijski glavobol: Najpogostejši tip glavobola.

Migrena: Drugi najpogostejši primarni glavobol, pogosto močnejša in spremljajo jo drugi simptomi.

Glavobol v skupkih: Redkejši, a izjemno boleč tip glavobola.

Sekundarni glavoboli so simptom drugega zdravstvenega stanja, kot so okužbe (npr. gripa, meningitis), poškodbe glave, povišan krvni tlak, težave s sinusi ali celo resnejša stanja, kot so možganski tumorji. Za učinkovito zdravljenje sekundarnih glavobolov je nujno diagnosticirati in zdraviti osnovno bolezen.

Tenzijski glavobol je najpogostejša oblika glavobola in ga izkusi velika večina ljudi. Običajno ga opisujemo kot top pritisk ali zategovanje okoli glave, pogosto kot "pas" okoli čela ali zatilja. Bolečina je običajno blaga do zmerna in se ne poslabša z običajno fizično aktivnostjo.

Značilnosti tenzijskega glavobola:

Vrsta bolečine: Pritisk, zategovanje, bolečina, ki ne utripa.

Lokacija: Pogosto obojestranska, po celotni glavi, v čelu, v senceh ali zatilju.

Intenzivnost: Blaga do zmerna.

Trajanje: Od 30 minut do nekaj dni.

Spremljajoči simptomi: Običajno ni slabosti, bruhanja ali fotofobije (občutljivosti na svetlobo) in fonofobije (občutljivosti na zvok), čeprav je lahko prisotna blaga občutljivost na enega od teh.

Vzroki: Stres, utrujenost, dehidracija, pomanjkanje spanca, dolgotrajna napetost mišic vratu in ramen, slaba drža.

Običajno se dobro odziva na protibolečinska zdravila brez recepta, kot so paracetamol ali nesteroidna protivnetna zdravila (NSAR), npr. ibuprofen. Pomagajo lahko tudi sprostitvene tehnike, masaža, topli obkladki in izboljšanje življenjskega sloga.

Migrena je kompleksna nevrološka motnja, ki jo zaznamujejo ponavljajoči se napadi zmerne do hude bolečine v glavi, ki jih pogosto spremljajo drugi, izčrpavajoči simptomi. Ni le "hud glavobol", temveč je kronična bolezen, ki močno vpliva na kakovost življenja.

Vrsta bolečine: Tipično utripajoča ali pulzirajoča bolečina.

Lokacija: Pogosto enostranska, vendar se lahko razširi na obe strani glave.

Intenzivnost: Zmerna do huda, pogosto onesposabljajoča.

Trajanje: Od 4 do 72 ur.

- Slabost in/ali bruhanje.

- Fotofobija (občutljivost na svetlobo).

- Fonofobija (občutljivost na zvok).

- Osmofobija (občutljivost na vonjave).

- Bolečina se poslabša z običajno telesno aktivnostjo (npr. hojo, vzpenjanjem po stopnicah).

Migrena se lahko razvije v več fazah, čeprav vsi posamezniki ne doživijo vseh:

1. Prodromalna faza (opozorilni simptomi): Nekaj ur ali dni pred napadom se lahko pojavijo znaki, kot so utrujenost, zehanje, spremembe razpoloženja (razdražljivost, evforija), želja po specifični hrani, mišična otrdelost.

2. Avra (pri nekaterih):  Približno 20-25% ljudi z migreno doživi avro. To so prehodni nevrološki simptomi, ki se razvijejo postopoma v 5-20 minutah in trajajo manj kot 60 minut. Najpogostejša je vizualna avra (npr. bliskanje, vijugaste črte, slepe pege), lahko pa vključuje tudi senzorične (mravljinčenje, odrevenelost), motorične (šibkost) ali govorne motnje.

3. Faza glavobola: Nastopi bolečina, ki je pogosto huda in pulzirajoča, in jo spremljajo drugi simptomi.

4. Postdromalna faza (po migreni): Po koncu napada se lahko posameznik počuti izčrpano, utrujeno, ima težave s koncentracijo, lahko pa je tudi evforičen.

Natančen vzrok migrene ni popolnoma razjasnjen, vendar je verjetno povezan z genetsko predispozicijo in spremembami v možganski aktivnosti. Sprožilci migrene so zelo individualni in lahko vključujejo stres, pomanjkanje ali preveč spanca, nekatere vrste hrane (npr. sir, čokolada, alkohol), hormonske spremembe (pri ženskah), močne vonjave, utripajoče luči, vremenske spremembe.

Zdravljenje migrene je kompleksnejše in vključuje tako akutno zdravljenje (za lajšanje simptomov med napadom) kot preventivno zdravljenje (za zmanjšanje pogostosti in intenzivnosti napadov).

Akutno zdravljenje: Za blage do zmerne napade lahko pomagajo protibolečinska zdravila brez recepta (NSAR). Za zmerne do hude napade so na voljo specifična zdravila, kot so triptani (npr. sumatriptan, zolmitriptan), ki delujejo na specifične receptorje v možganih in učinkovito ustavijo migrenski napad. Novejše možnosti vključujejo tudi gepante in ditane.

Preventivno zdravljenje: Uporablja se pri pogostih ali izčrpavajočih napadih. Sem spadajo beta blokatorji, nekateri antidepresivi, antiepileptiki in najnovejša skupina zdravil – monoklonska protitelesa proti CGRP (peptid, soroden kalcitoninskemu genu), ki so specifično razvita za preprečevanje migrene. Poleg farmakološkega zdravljenja so pomembne tudi spremembe življenjskega sloga (redna vadba, uravnotežena prehrana, obvladovanje stresa).

Glavobol v skupkih je redka, a izjemno huda oblika primarnega glavobola, ki je pogosto opisana kot ena najhujših bolečin, ki jih človek lahko doživi. Ime "v skupkih" se nanaša na vzorec pojavljanja, pri katerem se napadi pojavljajo v obdobjih (skupkih), ki trajajo tedne ali mesece, nato pa sledi obdobje remisije.

Vrsta bolečine: Izjemno huda, prebadajoča, pulzirajoča ali žgoča.

Lokacija: Vedno enostranska, običajno okoli očesa, sence ali v predelu čela, in se ne seli.

Intenzivnost: Zelo huda.

Trajanje: Razmeroma kratko, od 15 minut do 3 ur, vendar se lahko ponavlja večkrat na dan.

Med napadom se na isti strani obraza, kot je bolečina, pojavijo avtonomni simptomi:

- Ptoza (povešena veka).

- Mioza (zmanjšana zenica).

- Solzenje očesa.

- Zamašen nos ali izcedek iz nosu.

- Potenje obraza ali čela.

- Rdečica obraza.

- Nemir: Za razliko od migrene, kjer posamezniki med napadom želijo mirovati, so ljudje z glavobolom v skupkih pogosto nemirni, vstajajo, hodijo naokoli, se zibljejo.

Akutno zdravljenje vključuje inhalacijo kisika z visokim pretokom (zlati standard) in injekcije triptanov. Preventivno zdravljenje je ključno za zmanjšanje pogostosti in intenzivnosti napadov.

Čeprav je večina glavobolov benignih, obstajajo situacije, ko je nujno poiskati zdravniško pomoč, saj lahko signalizirajo resnejše osnovno stanje. Takoj poiščite zdravnika, če se pojavi:

- Nenaden, izjemno močan glavobol ("najhujši glavobol v življenju").

- Glavobol, ki se poslabšuje in je povezan z vročino, otrdelim vratom, zmedenostjo, spremembami v vidu, šibkostjo v rokah ali nogah, težavami z govorom.

- Glavobol po poškodbi glave.

- Kronični glavoboli, ki se s časom poslabšujejo ali spremenijo vzorec.

- Glavoboli, ki so novi in se pojavijo pri osebah, starejših od 50 let.

- Glavobol, ki ga spremlja izguba zavesti ali epileptični napad.

Poleg farmakološkega zdravljenja je pomembno tudi obvladovanje življenjskega sloga in prepoznavanje sprožilcev:

- Vzdržujte reden ritem spanca: Pomanjkanje ali preveč spanca lahko sproži glavobole.

- Obvladovanje stresa: Tehnike sproščanja, joga, meditacija, dihalne vaje.

- Redna telesna aktivnost: Dokazano zmanjšuje pogostost glavobolov.

Uravnotežena prehrana in hidracija: Izogibajte se preskakovanju obrokov in dehidraciji. Bodite pozorni na morebitne sprožilce v hrani (npr. kofein, sir, predelana živila).

Vodenje dnevnika glavobolov: Zapisujte si, kdaj se glavobol pojavi, kako močan je, kaj ste jedli, kaj ste počeli pred tem in katera zdravila ste vzeli. To lahko pomaga vam in vašemu zdravniku prepoznati sprožilce in izbrati najboljše zdravljenje.

Izogibanje pretirani uporabi zdravil proti bolečinam: Prekomerna uporaba protibolečinskih zdravil (več kot 10-15 dni na mesec) lahko dejansko povzroči glavobole, imenovane glavobol zaradi prekomerne uporabe zdravil.

Razumevanje, ali imate tenzijski glavobol, migreno ali kakšno drugo vrsto glavobola, je prvi korak k učinkovitemu obvladovanju. Medtem ko je tenzijski glavobol običajno le neprijetna, prehodna nadloga, je migrena kompleksna nevrološka bolezen, ki zahteva specifičen pristop in pogosto specialistično pomoč. Pomembno je poslušati svoje telo in se ob sumu na migreno ali ob pojavu sumljivih simptomov posvetovati z zdravnikom, ki bo postavil pravilno diagnozo in določil najustreznejši načrt zdravljenja. S pravilno diagnozo in celovitim pristopom lahko pomembno izboljšate kakovost svojega življenja.

Viri: Headache Classification Committee of the International Headache Society (IHS), Dodick, D. W. (2018). Migraine, Jensen, R. (2007). Tension-type headache – the aetiology, diagnosis and management, Bendtsen, L., et al. (2021). The International Headache Society's Clinical Practice Guideline for tension-type headache, Lipton, R. B., et al. (2000). Classification of primary headaches, Goadsby, P. J. (2012). Migraine, Silberstein, S. D. (2004). Migraine, Marmura, M. J., et al. (2015). The Prodrome of Migraine: An Evidence-Based Review in ostali.