Vrste kapi

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je možganska kap klinični sindrom, ki je opredeljen kot nenaden pojav žariščnega, redkeje pa globalnega nevrološkega primanjkljaja, ki traja dlje kot 24 ur in vodi v smrt. Glede na mehanizem pojava ga delimo na:

– možganski infarkt (ishemično možganska kap), 

– intracerebralno krvavitev (hemoragično kap) in

– subarahnoidno krvavitev.

Več kot 85 % možganskih kapi je ishemičnih. Lahko so posledica tromboze (tvorba strdka v poškodovani arteriji, ki dovaja kri v možgane) ali embolije (odtrganje kosa strdka, ki nastane drugje in potuje v možgane ter povzroči zamašeno arterijo). Približno 15 % možganskih kapi je hemoragičnih: intracerebralni hematom se pojavi, ko se kri iz krvne žile izlije v okoliško možgansko tkivo, subarahnoidna krvavitev pa, ko se kri izlije v cerebrospinalno tekočino okoli možganov.

Vzroki in dejavniki tveganja

Najpogostejši vzrok za vaskularne poškodbe možganov, ki vodijo k možganski kapi, je ateroskleroza, pri kateri se maščobni material nabira pod notranjo oblogo arterijske stene in posledično zoži, zamaši in/ali oslabi steno krvnih žil. Dejavniki tveganja, povezani z možgansko kapjo, na katere lahko vplivajo metode primarne preventive, so: 

– arterijska hipertenzija, 

– kajenje, 

– uživanje drog, 

– debelost, 

– telesna neaktivnost, 

– dislipidemija, 

– diabetes, 

– bolezni srca in ožilja, 

– hiperkoagulabilna stanja in mnogi drugi. Ravno zaradi tega je sprememba življenjskega sloga lahko zelo učinkovit način za boj proti naraščajoči incidenci kapi.

Najpogostejši simptomi možganske kapi so:

– otrplost, šibkost ali otrplost obraza, rok ali nog;

– izguba zmožnosti govora, težave z govorom ali razumevanjem govora;

– nenadna zamegljenost ali izguba vida, zlasti na enem očesu ali polovici vidnega polja;

– nenaden nastop močnega glavobola, ki mu sledi bruhanje brez jasnega vzroka;

– izguba zavesti in/ali epileptični napadi;

– nepojasnjena omotica, izguba ravnotežja, negotovost in odnašanje, nenadni padci.

Če opazite, da se to dogaja vam ali osebi v bližini, ne čakajte niti sekundo, ampak takoj pokličite pomoč. Drugi, enako nevarni simptomi, ki se lahko pojavijo nenadoma, so dvojni vid, suha usta, slabost in bruhanje. Ti znaki trajajo nekaj trenutkov in nato izginejo. Te kratke epizode se imenujejo prehodni ishemični napadi. Čeprav so kratkotrajni, je to resno stanje, ki brez zdravniške pomoči ne bo izginilo. Ker simptomi hitro popustijo, jih večina ljudi žal prezre.

Smernice za preprečevanje kapi

Tudi vi lahko zmanjšate tveganje za možgansko kap, tako da upoštevate te smernice. Nadzirajte krvni tlak. Nehajte kaditi. Študije so pokazale, da je tveganje pri ljudeh, ki so opustili kajenje pred dvema do petimi leti, manjše kot pri kadilcih. Redno telovadite. Debelost povečuje tveganje za razvoj visokega krvnega tlaka, zamašitev krvnih žil (aterosklerozo), bolezni srca in diabetes, ki ni odvisen od inzulina. 

Telesne dejavnosti, kot so hoja, kolesarjenje, plavanje in vrtnarjenje, zmanjšujejo tveganje za možgansko kap in bolezni srca. Preden začnete s kakršno koli programirano telesno aktivnostjo, se posvetujte s svojim zdravnikom. Jej zdravo. Izbirajte, pripravljajte in jejte hrano z manjšim deležem živalskih maščob, nasičenih maščobnih kislin in holesterola. Izogibajte se prehrani, bogati s koncentriranimi ogljikovimi hidrati in alkoholom. Sol uporabljajte zmerno. 

Povečajte uživanje zelenjave, sadja in rib. Nadzirajte sladkorno bolezen. Če diabetesa ne zdravimo, lahko poškoduje krvne žile v telesu in tako povzroči blokade, ki so eden od dejavnikov tveganja za razvoj možganske kapi. Če se pojavijo opozorilni znaki kapi, nemudoma obvestite svojega zdravnika. Možganska kap ima ugodnejši terapevtski izid, če se zdravljenje začne v prvih treh do šestih urah po začetnem dogodku.

Povzeto po adiva.hr.