Potek bolezni je odvisen od mesta tumorja, njegove velikosti in hitrosti rasti. Možganski tumorji so lahko rakavi ali nerakavi, v nasprotju s tumorji v drugih delih telesa pa so lahko oboji enako resni in nevarni, saj oboji pritiskajo na možganovino in lahko povzročijo porast tlaka v lobanji. Poznamo primarne  tumorje, ki izvirajo iz tkiva možganov ali možganskih ovojnic, ter sekundarne tumorje ali metastaze. Ti so pogostejši od primarnih in so vedno rakavi, saj gre za razsoj celic iz nekega drugega rakavega žarišča v telesu.

KAKŠNI SO SIMPTOMI?
Simptomi so običajno posledica pritiska tumorja na možgane ali povišanega tlaka
v lobanji. Mednje sodijo:
• glavobol, ki je hujši zjutraj in se poslabša, če bolnik zakašlja ali se skloni,
• slabost in bruhanje,
• zamegljen vid.
Drugi simptomi so vezani na specifična prizadeta območja:
• počasen in nerazločen govor,
• težave z branjem in pisanjem,
• spremembe značaja,
• otopelost in šibkost udov.
Posledica tumorjev so lahko tudi konvulzivni napadi. Če tumor zapira iztok možganskohrbtenjačne tekočine, ki kroži okoli možganov in hrbtenjače, naraste tlak v ventriklih (s tekočino napolnjenih prostorih v notranjosti možganov) in še dodatno pritiska na možganovino. Brez zdravljenja bolnik hitro postane omotičen, čemur lahko sledi koma in celo smrt.