Mravljinčenje v rokah: najpogostejši vzroki in kdaj je znak resne težave

Čeprav je v številnih primerih neškodljivo in prehodno, ga strokovnjaki pogosto opisujejo kot opozorilni signal, da je v ozadju okvarjen pretok živčnih impulzov, lokalno vnetje, stisk živca ali presnovna motnja. Kot piše Mayo Clinic, senzorične motnje, kot je mravljinčenje (parestezija), nastanejo, ko je moteno normalno delovanje perifernih živcev, kar lahko izhaja iz anatomskih, presnovnih ali sistemskih vzrokov.

Utesnitvene nevropatije nastanejo zaradi povečanega pritiska na periferni živec. Najpogostejša med njimi je sindrom zapestnega prehoda, pri katerem mediani živec v zapestju postane stisnjen. Kot poroča Cleveland Clinic, se sindrom kaže s ponavljajočim mravljinčenjem, zmanjšano močjo prijema in občutkom 'električnih sunkov' v prstih. Nevrologinja dr. J. G. Wilson je za WebMD opozorila, da dolgotrajno ponavljanje gibov ali statična obremenitev rok povečuje tveganje za utesnitvene sindrome, kar se najprej odraža prav kot občasno nočno mravljinčenje.

Mravljinčenje je lahko neposredna posledica zmanjšanega pretoka krvi v roki. Kot piše Johns Hopkins Medicine, se lahko to pojavi zaradi žilnih zožitev, spazmov ali zaradi daljšega pritiska na roko v nepravilnem položaju. Pomanjkljiva prekrvavitev povzroča občutek hladnosti, bledico in drobno ščemenje, pri čemer simptomi hitro popustijo, ko se prekrvavitev ponovno vzpostavi.

Vitamin B12 je ključen za tvorbo mielinske ovojnice, ki omogoča pravilno prevajanje živčnih signalov. Kot navaja NIH, lahko dolgotrajno pomanjkanje vitamina B12 povzroči periferno nevropatijo, ki se kaže z mravljinčenjem, zmanjšanim občutkom dotika in šibkostjo v rokah ter nogah. Endokrinolog dr. S. Patel je za WebMD poudaril, da mravljinčenje pogosto predstavlja eno prvih manifestacij presnovnih motenj, med katere sodijo tudi anemije in motnje absorpcije hranil.

Kronično povišan krvni sladkor poškoduje živčna vlakna in drobne žile, ki živce oskrbujejo. Kot pojasnjuje Mayo Clinic, je diabetična nevropatija eden najpogostejših razlogov za trajno mravljinčenje v okončinah. Mravljinčenje se pri sladkorni bolezni navadno začne v stopalih, a se lahko razširi tudi na roke. Simptomi napredujejo počasi, zato zgodnja diagnostika pomembno upočasni razvoj zapletov.

Degenerativne spremembe vratne hrbtenice, hernija medvretenčne ploščice ali obraba malih sklepov lahko stisnejo živčne korenine, ki oživčujejo roke. Kot navaja Cleveland Clinic, takšna utesnitev pogosto povzroči mravljinčenje, ki se širi iz vratu proti dlani, pogosto skupaj z bolečino v lopatici ali slabšim obsegom gibanja. Ortopedi opozarjajo, da je dolgotrajno sedenje v prisilnih položajih eden ključnih dejavnikov tveganja.

Mravljinčenje se lahko pojavi zaradi dolgotrajnega pritiska na živec – na primer med spanjem, intenzivno športno aktivnostjo ali daljšim delom v enakem položaju. Kot piše WebMD, v takih primerih simptomi običajno hitro izzvenijo, ko roka spremeni položaj in se pretok živčnih signalov normalizira. Kljub temu lahko ponavljajoče se epizode nakazujejo začetek kronične utesnitvene težave.

Čeprav so redkejše, avtoimunske bolezni, kot sta multipla skleroza in revmatoidni artritis, lahko povzročijo poškodbe živčnih vlaken ali njihove ovojnice. Kot poroča Mayo Clinic, se parestezije pogosto pojavijo v zgodnjih fazah teh bolezni. Nevrolog dr. M. Rowland je za Johns Hopkins Medicine opozoril, da je vzorec mravljinčenja pri teh boleznih običajno simetričen in se ponavlja v epizodah.

Strokovni viri soglasno navajajo, da mravljinčenje zahteva pregled, kadar:

- traja več tednov,

- se stopnjuje,

- ga spremljajo šibkost, izguba moči ali občutka,

- se pojavi po poškodbi vratu ali rame,

- se pojavi skupaj z vrtoglavico, motnjami govora ali nerodnostjo (možen nevrološki zaplet).

V teh primerih je nujno izključiti resnejšo nevrološko ali presnovno bolezen.

Mravljinčenje v rokah je lahko povsem neškodljiv, prehoden pojav, a hkrati tudi prvi simptom številnih nevroloških, presnovnih ali žilnih bolezni. Strokovni viri se strinjajo, da dolgotrajno ali ponavljajoče se mravljinčenje predstavlja razlog za diagnostično obravnavo, zlasti kadar so prisotni dodatni simptomi. Pravočasna diagnostika prepreči napredovanje okvare živcev in omogoča učinkovitejše zdravljenje osnovnega vzroka.

Viri: Mayo Clinic, Cleveland Clinic, WebMD, Johns Hopkins Medicine, NIH, Harvard Health