Gre za vnetje v možganih in hrbtenjači, katerega posledica so motnje vida, motene zaznave in šibkost pripadajočega dela telesa. Običajno se pojavlja pri mladih ljudeh v starosti od 20 do 40 let in je pogostejša pri ženskah. 

KAJ JO POVZROČA?
MS je avtoimunska bolezen. To pomeni, da telesni imunski sistem izgubi sposobnost prepoznavanja nekaterih svojih tkiv in jih napade, kot da bi bili tujki. Veliko živčnih vlaken v možganih in hrbtenjači je prekritih z zaščitno, izolacijsko ovojnico iz mielina. Pri MS se poškoduje mielin, zato se oblikujejo luknje v ovojnici, procesu pa strokovno pravimo demielinizacija. Ko je mielinska ovojnica enkrat poškodovana, se živčni impulzi ne morejo več normalno prenašati po živčnem vlaknu. Luknjice v izolacijski mielinski ovojnici se sčasoma zapolnijo z brazgotinskim tkivom. Po nekaterih hipotezah naj bi MS sprožili zunanji dejavniki, kot na primer virusna okužba pri gensko obremenjenem posamezniku.

KAKŠNI SO SIMPTOMI?
Na začetku so simptomi ponavadi posamični, z napredovanjem bolezni pa se začnejo pojavljati v kombinacijah. Mednje uvrščamo:
• motnje vida, še posebej zaznavanja barv,
• otopelost ali ščemenje določenega dela
telesa,
• utrujenost,
• oslabelost, občutek težkih udov,
• težave s koordinacijo gibov in ravnotežjem,
• nerazločen govor,
• vrtoglavico.

Značilno je, da simptomi MS niso konstantni in da lahko obdobju težav sledi dolgotrajno obdobje, ko bolnik nima težav (remisija). Simptomi se poslabšajo, če je bolnik izpostavljen stresu, vročini ali če je zelo utrujen.
Če je MS napredovala, so bolniki pogosto depresivni in trpijo za bolečimi mišičnimi krči. Zaradi poškodbe perifernih živcev se včasih pojavi urinska inkontinenca, nekateri moški imajo težave z erekcijo. V končni fazi je zaradi okvare mielina prevajanje živčnih impulzov povsem onemogočeno, kar privede do delne paralize telesa, bolniki pa pogosto potrebujejo invalidski voziček.

MS in nosečnost
MS ne vpliva na plodnost pri ženskah in ne spremeni poteka nosečnosti in poroda. Pri bolnicah z MS redko prihaja do zapletov med nosečnostjo. Tudi splavi, malformacije ploda ali mrtvorojeni otroci niso nič bolj pogosti kot pri drugih nosečnicah. Več raziskav je pokazalo, da lahko nosečnost pri bolnicah z MS deluje tudi kot zaščitni faktor. Med nosečnostjo pri materi nastane delna imunosupresija, ki prepreči zavrnitev ploda, obenem pa tudi umiri vnetje,ki povzroča poškodbo živcev in možganov. 
Verjetnost za nastop bolezni se nekoliko poveča tri do šest mesecev po porodu. Med 40 in 60 odstotkov bolnic v tem obdobju doživi relaps, 20 odstotkov jih ima po napadu trajne
posledice, 80 odstotkov pa si opomore in živi naprej kot pred nosečnostjo.