Prepoznavni simptomi Parkinsonove bolezni so tresavica in težave z gibanjem.

Vzrok za Parkinsonovo bolezen je propadanje živčnih celic v delu možganov, imenovanem bazalni gangliji, ki nadzorujejo fine mišične gibe, predvsem njihov začetek in tekoč potek.  Celice v bazalnih ganglijih proizvajajo nevrotransmiter (snov, ki prevaja impulz po živčnem vlaknu) dopamin, ki skupaj z
acetilholinom (prav tako nevrotransmiterjem) skrbi, da so mišični gibi natančni in tekoči. Pri Parkinsonovi bolezni se razmerje dopamina in acetilholina poruši v korist slednjega, s tem pa se okrni tudi nadzor finih mišičnih gibov. Zakaj začne produkcija dopamina pri Parkinsonovi bolezni upadati, ni znano, najbrž pa je bolezen gensko pogojena.

KAKŠNI SO SIMPTOMI?
Simptomi Parkinsonove bolezni se razvijajo počasi, več mesecev ali celo let. Mednje prištevamo:
• mastno kožo na obrazu in čezmerno izločanje sline,
• brezizrazen, maski podoben obraz,
• tresavico zapestja, roke ali noge v mirovanju, ki se začne na eni strani, nato pa počasi zavzame še drugo,
• mišično okorelost, težave z začenjanjem gibov,
• vse manjšo pisavo,
• počasne gibe,
• drsajočo hojo, vlečenje nog za sabo,
• sključeno držo.
V kasnejših fazah bolezni postanejo zaradi napredujoče okorelosti in neprekinjenega tresenja vsakodnevna opravila za bolnika težko izvedljiva. Govor postane počasen in  oklevajoč, bolniki imajo težave s požiranjem, pri mnogih se razvije depresija.