Pljučna hipertenzija je ime za skupino bolezni z različnimi vzroki, ki jim je skupen trajno povišan sistolični tlak v pljučni arteriji, in sicer na več kot 30 mmHg. Povišan tlak v pljučnem obtoku lahko obstaja poleg običajnega tlaka v sistemskem obtoku. Pljučni arterijski tlak se oceni z ultrazvočnim pregledom srca. Natančne vrednosti se merijo z invazivno metodo, ki vključuje vstavitev katetra v srce in pljučno arterijo.

Glede na vzrok in mehanizem pojava lahko pljučno hipertenzijo razdelimo v pet skupin:

– pljučna arterijska hipertenzija,

– pljučna hipertenzija s pljučnimi boleznimi in hipoksijo,

– kronična trombembolična pljučna hipertenzija,

– pljučna hipertenzija kot posledica bolezni levega srca,

– skupina z nejasnimi vzroki.

Napoved bolezni je bistveno odvisen od vzroka pljučne hipertenzije in stopnje odkrivanja bolezni, diagnostične metode (rentgen srca in pljuč, EKG, ultrazvok srca) pa so lahko dostopne.

Pljučna arterijska hipertenzija

Pljučna arterijska hipertenzija je pogosta pri sistemskih boleznih vezivnega tkiva (zlasti sistemski sklerozi), ki jih sprožijo nekateri toksini (kokain, metamfetamin, alkohol), napredovala jetrna ciroza ali dedna genska mutacija. Zanjo je značilno zoženje manjših arterij ter odebelitev in preoblikovanje sten, kar vodi do togih žil, v katere desni prekat vbrizga kri proti večji odpornosti. Sčasoma to vodi v zgostitev desne prekatne srčne mišice, čemur sledi sprostitev in oslabitev. Hkrati se v levo stran srca vrne manj kisika v krvi, ki ne more zadostiti potrebam tkiva, zlasti med telesno aktivnostjo. Bolniki se med telesno aktivnostjo soočajo s težkim dihanjem, šibkostjo in omotico, suhim kašljem, bolečino v prsih in otekanjem nog.

Pljučna hipertenzija s pljučnimi boleznimi in hipoksijo

Podobne spremembe v pljučnih arterijah se pojavijo v pogojih zmanjšane koncentracije kisika. Pojavlja se pri ljudeh, ki živijo na višjih nadmorskih višinah, pa tudi pri bolnikih s kroničnim obstruktivnim bronhitisom, boleznimi vezivnega tkiva pljuč, ki vodijo do izgube pljučnih alveolov ali motenega dihanja med spanjem.

Kronična trombembolična pljučna hipertenzija

Krvni strdki, ki vstopijo v pljučne arterije, najpogosteje iz ven nog ali desne strani srca pri aritmijah, blokirajo pretok krvi, povečajo odpornost in zmanjšajo površino pljuč, ki je vključena v izmenjavo plinov. Manjši incidenti lahko ostanejo neprepoznani in se ponovijo, kar povzroči pljučno hipertenzijo.

Pljučna hipertenzija kot posledica bolezni leve strani srca

Pljučna hipertenzija kot posledica bolezni srca se imenuje tudi pljučna venska hipertenzija. Bolezen zaklopk, nekatere srčne napake, pa tudi nezdravljena sistemska arterijska hipertenzija vodijo do večje odpornosti za polnjenje levega prekata in atrija. Bolniki poleg drugih simptomov občutijo tudi težko sapo, zlasti v ležečem položaju.

Povzeto po Adiva.hr.