Zaradi vnetja se v alveole izločata gnoj in tekočina. Kisik zato težje prehaja skozi stene teh pljučnih mešičkov v kri. Vnetje običajno zajame le del pljučnega tkiva, v hujših oblikah pa obe pljučni krili. Pljučnica je navadno posledica okužbe z določenim mikrobom. Pogostejša je pri bolnikih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo ali pljučnim rakom, razvije pa se lahko tudi kot zaplet pri nekaterih otroških boleznih, na primer oslovskem kašlju ali ošpicah. Najbolj so ogroženi dojenčki, starejši, bolniki s hudimi akutnimi obolenji in osebe s kroničnimi obolenji, na primer sladkorno ali srčno boleznijo. Pljučnica je pogostejša tudi pri ljudeh z oslabljeno imunostjo. Prav tako jepogostejša pri kadilcih, ljudeh,ki popijejo veliko alkohola, in pri podhranjenih 

KAJ JO POVZROČA?
  - Večino pljučnic pri odraslih povzroča bakterija Streptococcus pneumoniae. Ta oblika se lahko razvije kot zaplet pri virusni okužbi zgornjih dihal, kot je prehlad. Pogosta
povzročitelja pljučnic pri odraslih sta še bakteriji Haemophyllus influenzae in Mycoplasma pneumoniae. Povzročijo jo lahko tudi virusi, ki sicer povzročajo gripo in norice.
  - Bakterija Staphyloccocus aureus pogosto povzroča pljučnico pri bolnikih, ki se zdravijo v bolnišnici zaradi druge bolezni.
- Bakterija Legionella pneumophila povzroča pljučnico, ki ji pravimo legionarska bolezen.
  - Redka oblika pljučnice, ki ji pravimo aspiracijska, je posledica nehotenega vdiha izbljuvkov ali hrane.

KAKŠNI SO SIMPTOMI?
Simptomi bakterijske pljučnice se običajno razvijejo v nekaj urah in vključujejo:
• kašelj z rjasto obarvanim ali krvavkastim izmečkom,
• bolečino v prsih, ki se stopnjuje ob globokem vdihu,
• zadihanost že v mirovanju,
• visoko vročino, blodnjavost ali zmedenost.
Pri dojenčkih, majhnih otrocih in starejših ljudeh so lahko simptomi manj očitni. Pri majhnih otrocih se okužba pogosto začne z bruhanjem in visoko vročino, ki lahko povzroči  vročinske krče. Pri starejših pa je včasih edini znak pljučnice napredujoča zmedenost.