Znano je, da je holesterol dejavnik tveganja za aterosklerozo in bolezni srca in ožilja. Manj znano pa je, da je ta snov tudi nujna za pravilno delovanje telesa. Holesterol je bistveni metabolit, kot takšen pa je prisoten v vsaki živi celici ljudi in živali – največ ga najdemo prav v živilih živalskega izvora. Je sestavni del celične membrane, sodeluje v presnovnih procesih, služi za sintezo skorje nadledvične žleze in spolnih hormonov ter sodeluje pri presnovi vitaminov, topnih v maščobi, skrbi za sintezo vitamina D, navsezadnje pa je tudi predhodnik žolčnih kislin, ki služijo pri prebavi in ​​absorpciji maščob. 

Kje nastaja holesterol?

Ker je holesterol potreben za delovanje telesa, njegova količina ni odvisna samo od vnosa hrane, ampak ga telo tudi samodejno ustvarja. Ocenjujejo, da približno 20 % vsega holesterola v telesu izvira iz hrane, približno 80% pa se sintetizira v jetrih.  Pri odraslih se lahko – odvisno od količine holesterola, zaužitega s hrano – sintetizira približno 600-1500 mg holesterola na dan. Prehrana, torej količina in vrsta maščob, ki jih človek zaužije, pa vpliva na sintezo holesterola v telesu. Toda količina holesterola v telesu je odvisna tudi od stopnje absorpcije, transporta, razgradnje žolčnih kislin in samega izločanja.

Kaj je holesterol LDL in kaj holesterol HDL?

Holesterol in druge maščobe (lipidi) so topne samo v maščobah. Da bi holesterol s krvjo iz prebavnega sistema in jeter prišel do vseh celic v telesu, skupaj s posebnimi beljakovinami tvori delce, imenovane lipoproteini, ki služijo za prenos holesterola in drugih maščob. Obstaja več vrst lipoproteinov, najpomembnejši pa sta dve frakciji:

- LDL (lipoproteini nizke gostote) prenašajo holesterol iz jeter v celice. Presežek holesterola se lahko kopiči na stenah arterij, z nekaterimi drugimi snovmi pa tvori aterosklerotični plak, ki lahko sčasoma povzroči blokado krvnih žil, zato holesterol LDL imenujemo tudi slabi holesterol;

- HDL (lipoproteini visoke gostote) zbirajo odvečni holesterol iz krvi in ​​tkiv inter ga prenašajo v jetra. Na ta način zmanjšajo verjetnost kopičenja holesterola na stenah krvnih žil in verjetnost za razvoj bolezni srca in ožilja, zato holesterol HDL imenujemo dobri holesterol.

Ko vse funkcije in procesi v telesu delujejo pravilno, je sistem uravnotežen. Če pa je v telesu preveč holesterola, da bi ga lipoproteini HDL sprejeli, ali če je premalo holesterola HDL, lahko pride do nastanka maščobnih oblog na krvnih žilah.

Kakšne so normalne vrednosti holesterola?

Priporočene vrednosti holesterola so:

- skupni holesterol <5,0 mmol / l,

- holesterol LDL <3,0 mmol / l,

- holesterol HDL> 1,0 mmol / l za moške in> 1,2 mmol / l za ženske.

Razlogi za zvišanje ravni holesterola v krvi:

- družinska anamneza,

- nepravilna prehrana,

- prekomerna telesna teža in debelost.

Hiperlipidemije ali povečanje maščobe v krvi lahko razdelimo na več načinov. Glede na spremembe v presnovi maščob jih delimo na primarne in sekundarne. Primarne povzročajo prirojene dedne okvare presnove maščob v telesu, med katerimi je najpomembnejša družinska hiperholesterolemija. Sekundarne hiperlipidemije se pojavijo kot stranski učinek nekaterih bolezni, kot posledica jemanja nekaterih zdravil ali kot posledica debelosti.

Kako lahko znižamo raven holesterola v krvi?

Pravilna in ustrezna prehrana je prvi in osnovni princip zdravljenja holesterola. Če se njegova raven z ustrezno prehrano ne zniža ali pa se vrednosti celo povečajo, je potrebno drugačno zdravljenje z ustreznimi zdravili, ki jih predpiše in priporoči zdravnik. 

Osnovna priporočila za pravilno prehrano:

- dnevni vnos holesterola mora biti do 300 mg za zdrave ljudi ali 200 mg za povišan holesterol LDL;

- zmanjšajte vnos maščobe na največ 30 % celotnega vnosa energije, vnos nasičenih maščob pa pod 10 % celotnega vnosa energije;

- zmanjšajte vnos rdečega mesa, ocvrte hrane, hrane z visoko vsebnostjo holesterola (jajčni rumenjak, drobovina, svinjina in predelani proizvodi, govedina) ter nasičenih maščob iz mleka in mlečnih izdelkov; 

- povečajte vnos hrane, bogate s prehranskimi vlakninami,  in dnevni vnos sadja in zelenjave (vsaj 4 ali 5 obrokov), pogosteje jejte t. i. belo meso (piščanec, puran) in ribe.

Povzeto po Ordinacija.hr