Psevdomembranozni kolitis je vnetje (otekanje in draženje) debelega črevesa. V mnogih primerih se pojavi po jemanju antibiotikov. Uporaba antibiotikov lahko povzroči, da se bakterija Clostridium difficile razraste in okuži sluznico črevesja, kar povzroči vnetje. Nekateri antibiotiki, kot so penicilin, klindamicin (Cleocin), cefalosporini in fluorokinoloni, povečajo verjetnost prekomerne rasti C. diff.

Ta čezmerna rast bakterije C. difficile je pogosto povezana z nedavnim bivanjem v bolnišnici ali zdravljenjem z antibiotiki. Okužbe s C. difficile so pogostejše pri ljudeh, starejših od 65 let.

Psevdomembranski kolitis simptomi 

Simptomi psevdomembranskega kolitisa lahko vključujejo:

- vodno drisko,

- želodčne krče, bolečino ali občutljivost,

- vročino,

- gnoj ali sluz v blatu,

- slabost,

- dehidracijo.

Simptomi psevdomembranskega kolitisa se lahko pojavijo takoj po enem do dveh dneh po začetku jemanja antibiotika ali celo več mesecev ali dlje po koncu jemanja antibiotika.

Kdaj k zdravniku?

Če trenutno jemljete ali ste pred kratkim jemali antibiotike in se vam pojavi driska, se posvetujte s svojim zdravnikom, tudi če je driska razmeroma blaga. Prav tako obiščite svojega zdravnika, kadar koli imate hudo drisko z vročino, bolečimi želodčnimi krči, krvjo ali gnojem v blatu.

Vzroki

Vaše telo običajno ohranja številne bakterije v vašem debelem črevesu v naravno zdravem ravnovesju. Vendar pa lahko antibiotiki in druga zdravila porušijo to ravnovesje. Psevdomembranski kolitis se pojavi, ko nekatere bakterije, običajno C. difficile, hitro prerastejo druge bakterije, ki jih običajno držijo pod nadzorom. Nekateri toksini, ki jih proizvaja C. difficile, se lahko dvignejo na dovolj visoke ravni, da poškodujejo debelo črevo.

Čeprav lahko skoraj vsak antibiotik povzroči psevdomembranski kolitis, so nekateri antibiotiki pogosteje povezani s psevdomembranskim kolitisom kot drugi.

Tudi druga zdravila poleg antibiotikov lahko včasih povzročijo psevdomembranski kolitis. Zdravila za kemoterapijo, ki se uporabljajo za zdravljenje raka, lahko porušijo normalno ravnovesje bakterij v debelem črevesu. Določene bolezni, ki prizadenejo debelo črevo, kot je ulcerozni kolitis ali Crohnova bolezen, lahko povzročijo tveganje za psevdomembranski kolitis.

Dejavniki tveganja 

Dejavniki, ki lahko povečajo tveganje za psevdomembranski kolitis, vključujejo:

- jemanje antibiotikov,

- bivanje v bolnišnici ali domu za ostarele,

- naraščajoča starost, zlasti nad 65 let,

- oslabljen imunski sistem,

- bolezen debelega črevesa, kot je vnetna črevesna bolezen ali kolorektalni rak,

- operacija na črevesju,

- prejemanje kemoterapije za raka.

Zapleti

Zdravljenje psevdomembranskega kolitisa je običajno uspešno. Vendar pa je lahko psevdomembranski kolitis tudi ob takojšnji diagnozi in zdravljenju smrtno nevaren. Možni zapleti vključujejo:

- Dehidracijo: Huda driska lahko povzroči znatno izgubo tekočine in elektrolitov. To otežuje delovanje vašega telesa in lahko povzroči padec krvnega tlaka na nevarno nizko raven.

- Odpoved ledvic: V nekaterih primerih lahko pride do dehidracije tako hitro, da se delovanje ledvic hitro poslabša, kar povzroči odpoved ledvic.

- Toksični megakolon: V tem redkem stanju se vaše debelo črevo ne more znebiti plinov in blata, zaradi česar postane močno napihnjeno. Če ga ne zdravite, lahko vaše debelo črevo poči, kar povzroči, da bakterije iz debelega črevesa vstopijo v vašo trebušno votlino. Povečano ali počeno debelo črevo zahteva nujno operacijo in je lahko usodno.

- Luknja v debelem črevesu, imenovana perforacija črevesja: To je redko stanje in je posledica obsežne poškodbe sluznice debelega črevesa ali po toksičnem megakolonu. Preluknjano črevo lahko prenese bakterije iz črevesja v vašo trebušno votlino, kar povzroči smrtno nevarno okužbo, imenovano peritonitis.

- Smrt: Tudi blage do zmerne okužbe s C. difficile lahko hitro napredujejo v smrtno bolezen, če jih ne zdravimo hitro.

Preprečevanje

Da bi preprečili širjenje C. difficile, bolnišnice in druge zdravstvene ustanove upoštevajo stroge smernice za nadzor okužb. Če imate prijatelja ali družinskega člana v bolnišnici ali domu za ostarele, naj vas ne bo strah opomniti skrbnike, naj upoštevajo priporočene varnostne ukrepe.

Preventivni ukrepi vključujejo:

- Umivanje rok. Zdravstveni delavci morajo izvajati dobro higieno rok pred in po zdravljenju vsake osebe, ki jo oskrbujejo. V primeru izbruha C. difficile je uporaba mila in tople vode boljša izbira za higieno rok, ker razkužila za roke na osnovi alkohola ne uničijo učinkovito spor C. difficile. Obiskovalci bolnišnic ali domov za ostarele si morajo prav tako umiti roke z milom in toplo vodo, pred in po izhodu iz sobe ali uporabi stranišča.

- Previdnostni ukrepi za stik. Ljudje, ki so hospitalizirani zaradi C. difficile, imajo zasebno sobo ali si sobo delijo z nekom, ki ima enako bolezen. Bolnišnično osebje in obiskovalci nosijo rokavice za enkratno uporabo in izolacijske obleke, ko so v sobi vsaj 48 ur po koncu driske.

- Temeljito čiščenje. V katerem koli okolju je treba vse površine skrbno razkužiti z izdelkom, ki vsebuje klorovo belilo, da se uničijo spore C. difficile.

- Uporabljajte antibiotike le, kadar je to potrebno. 

Kako se diagnosticira psevdomembranski kolitis?

Psevdomembranozni kolitis se diagnosticira s pregledom vzorca iztrebkov (blata) v laboratoriju za identifikacijo toksinov, ki jih proizvaja C. diff.

Zdravniki lahko diagnosticirajo psevdomembranski kolitis s sigmoidoskopijo. Ta postopek uporablja tanko, upogljivo cevko (sigmoidoskop), ki vašemu zdravniku omogoča ogled notranjosti debelega črevesa.

Zdravljenje

Prva stvar, ki vam jo lahko priporoči zdravnik, je, da prenehate jemati antibiotik, ki je povzročil okužbo s psevdomembranskim kolitisom.

Psevdomembranozni kolitis se zdravi z antibiotiki, ki ciljajo na to okužbo.  Psevdomembranozni kolitis se ponovi (vrne) pri kar 20 odstotkih ljudi, ki so bili zdravljeni. Če se to zgodi, vam bo zdravnik predpisal nov odmerek antibiotika.

Če se soočate s simptomi PMC, pijte veliko tekočine, kot sta voda in razredčen sadni sok. Jejte mehko hrano, ki je lahko prebavljiva, kot so jabolčna kaša, riž in banane. Izogibajte se hrani z veliko vlakninami, kot so oreščki, fižol in zelenjava.

Čez dan jejte več majhnih obrokov namesto nekaj velikih in se izogibajte ocvrti, začinjeni ali mastni hrani. Ta lahko draži želodec in poslabšajo simptome. Redno si umivajte roke, da preprečite širjenje C. diff. Razkužila za roke ne preprečujejo ponovitve okužbe.

Viri: mayoclinic, my.clevelandclinic & webmd