Recesija (umik) dlesni, je pogost pojav, ki vpliva v prvi vrsti na videz našega nasmeha, enako pomembno pa vpliva tudi na zdravje ustne votline in opornih struktur zoba.

Vzroki za recesijo dlesni

Nepravilna ustna higiena, ki v tem primeru označuje predvsem uporabo pretrde zobne ščetke in/ali preveč agresivno ščetkanje oziroma žagajoče ščetkanje.

Parodontalna bolezen: gingivitis oziroma začetno vnetje dlesni ter napredovala oblika, parodontalna bolezen, ki vključuje tudi prizadetost kosti okoli zoba. V primeru vnetja v predelu kosti se ta prične raztapljati oziroma se niža njen nivo. Na tak način dlesen izgublja svojo podporo in se sčasoma umakne ter razgali zobno korenino.

Genetika - tip dlesni: nagnjenost k recesiji je lahko genetsko pogojena, tanjši biotip dlesni je namreč bolj dovzeten za umik kot dlesen, ki je v osnovi debelejša in bolj odporna.

Kajenje: nikotin in toksini v cigaretnem dimu omejujejo pretok krvi v dlesni, kar naredi dlesen bolj dovzetno za vnetje in povečuje tveganje za recesijo. 

Bruksizem (škrtanje ali stiskanje zob): dostikrat nezavedno početje, ki se dogaja predvsem med spanjem, lahko pa tudi v budnem stanju. Zaradi močnih sil lahko pride do umika dlesni in celo poškodb zob v predelu zobnega vratu in na griznih ploskvah.

Ortodontska terapija: v okviru ortodontske terapije s fiksnimi ali snemnimi nevidnimi aparati se dogajajo premiki zob, ki lahko povzročijo umik dlesni, sploh kadar se to dogaja v kombinaciji s slabšo ustno higieno. 

Kratki frenulum (sluznična guba, ki povezuje ustnico, jezik na sluznico in dlesen okoli zoba): kratek frenulum lahko izvaja vlek na okoliške strukture med hranjenjem ali govorom in tako s časom povzroči umik dlesni, ki je v tem primeru lokalen in omejen na eden ali dva zoba.

Slaba prehrana : hrana, revna z določenimi hranili, lahko vpliva na zdravje dlesni in večjo dovzetnost za umik. 

Kakšni so simptomi in znaki recesije dlesni?

Najbolj opazno je postopno umikanje dlesni, ki navidezno podaljša zob, ker razkriva korenino zoba. Ker korenine niso pokrite s sklenino, kot je to v primeru zobne krone, niso odporne na hladne, sladke ali vroče dražljaje, kar privede do občutljivosti zob. Prisotna je lahko krvavitev ob dotiku dlesni med ščetkanjem, nitkanjem ali med hranjenjem, ki je eden od znakov vnetja. V primeru vnetja lahko opazimo tudi otečene dlesni, ki so temnejše rdeče do modrikaste barve. V primeru, da je stanje že precej napredovalo, pa lahko opazimo majavost zob, kar lahko, nezdravljeno, vodi v prezgodnjo izgubo zoba. 

Kakšne so možnosti zdravljenja?

Zdravljenje je odvisno od resnosti problema in vzrokov za nastalo stanje. Z večino spodaj opisanih postopkov lahko stanje omilimo in odpravimo vzroke ter tako preprečimo nadaljnji umik dlesni. 

Kot najboljšo preventivo velja omeniti ustrezno ustno higieno s pravilnim ščetkanjem z mehko ščetko, rednim nitkanjem oziroma uporabo medzobnih ščetk, kar lahko v primeru že prisotne recesije tudi prepreči nadaljnji umik. 

V primeru, da je vzrok parodontalna bolezen, se priporoča parodontalno zdravljenje – najprej temeljita higienska faza, ki vključuje odstranitev mehkih in trdih zobnih oblog ter poduk o ustrezni ustni higieni. V primeru, da je parodontalna bolezen že napredovala, se po potrebi pri specialistu izvede še druge postopke za ohranitev oziroma povrnitev zdravja dlesni. V tem primeru se recesije ne odpravi, se pa odpravi njen vzrok ter prepreči nadaljnji propad ter umik dlesni.

V nekaterih primerih, ko stanje vnetja dlesni umirimo, se lahko poslužimo estetskih rešitev: izdelave zalivk v predelu umika dlesni, s čimer popravimo videz zoba. Možna je tudi izdelava lusk ali prevlek, ki pa so že večji poseg v zobno tkivo. 

Sprememba življenjskega sloga: prenehanje kajenja, izboljšana prehrana in zmanjšan stres lahko ugodno vplivajo na zdravje dlesni.

Kot rečeno, se s temi postopki ne odpravi recesije oziroma njenega učinka, zgolj odpravi vzrok in nekoliko izboljša videz našega nasmeha.

V primeru, da želimo vrnitev prvotne oblike dlesni, pa je edina možnost presaditev dlesni – uporaba tkiva iz drugega dela ustne votline (npr neba), s katerim prekrijemo razgaljeni del korenine. Uspešnost takega posega je lahko visoka, v kolikor je opravljena korektno in v kolikor se pacient nato drži navodil o skrbi za ustno zdravje. 

Recesija dlesni je težava, ki zaradi vpliva na estetiko nasmeha in udobje dostikrat privede pacienta do obiska zobozdravnika, ko je do tega že prišlo. Ker odprava takega stanja zahteva posege pri specialistu, je še bolj na mestu, da se posvetimo preventivi ter z rednimi obiski zobozdravnika ter ustnega higienika in odlično ustno higieno doma preprečimo oziroma zmanjšamo tveganje za nastanek recesije dlesni in tako delujemo proaktivno za zdravo ustno votlino in lep nasmeh.