Simptomi se lahko razlikujejo od ženske do ženske, medtem ko lahko bolezen poteka tudi povsem asimptomatsko. Asist. dr. Maja Rosič, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva:  "Simptomi pri endometriozi so zelo različni in niso povezani z obsegom bolezni. Nekatere ženske kljub endometriozi nimajo nikakršnih težav in endometriozo pri njih odkrijemo naključno." Več o endometriozi pa si lahko preberete v nadaljevanju.

Kaj je endometrioza?

Endometrioza je pogosta benigna bolezen žensk, pri kateri se endometrijsko tkivo, ki predstavlja maternično sluznico, pojavi zunaj maternične votline. V žariščih endometrioze potekajo podobne ciklične spremembe kot v maternični sluznici. Najpogosteje se pojavi v starosti med 25 in 35 let. Običajno prizadene rodila, od tega najpogosteje jajčnike in jajcevode. Razširjena bolezen lahko prizadene tudi sosednje organe v mali medenici, kot so črevo, sečni mehur, sečevoda ali potrebušnica. Redko pa se pojavi tudi na oddaljenih mestih zunaj male medenice, na primer v slepiču, trebušni preponi, popku, zelo redko tudi v pljučih ali možganih.

Kakšne oblike endometrioze poznamo?

Poznamo tri različne oblike endometrioze. To so peritonealna, ovarijska in globoka infiltrativna endometrioza. Pri peritonealni endometriozi so prisotna povrhnja žarišča endometrioze na potrebušnici. Pri ovarijski endometriozi se endometrioza pojavi v jajčniku v obliki ciste, ki jo imenujemo endometriom in je napolnjena z gosto rjavo vsebino. Nastane, ko pod vplivom hormonskih sprememb med menstrualnim ciklom endometriotično tkivo zakrvavi v notranjost ciste. Značilno rjavo barvo daje cisti krvno barvilo hemosiderin. Endometriomi so lahko enostranski ali obojestranski, so različnih velikosti, lahko pa jih je tudi več hkrati na enem jajčniku. O globoki infiltrativni endometriozi govorimo, ko endometrioza vrašča v globino več kot 5 mm pod potrebušnico. Čvrsti vozliči endometrioze se lahko pojavijo v nožnici, materničnih vezeh, črevesju, mehurju ali sečevodih, pogosto pa gre za več žarišč hkrati.

Simptomi se verjetno razlikujejo od ženske do ženske, ampak kateri so najpogostejši? Po čem jo lahko prepoznamo?

Najpogostejši simptomi so bolečine v medenici, boleče in močne menstrualne krvavitve, boleči spolni odnosi in neplodnost. Bolečina je lahko pristona stalno ali ciklično, kjer je vezana na menstrualni cikel. Kadar je prisotna stalno, govorimo o kronični medenični bolečini. Bolečino med menstruacijo imenujemo dismenoreja, bolečino pri spolnih odnosih pa disparevnija. Med manj pogoste simptome spadajo prebavne težave, ki se običajno kažejo kot črevesni krči, boleče odvajanje blata, zaprtje, diareja ali krvavitev na blato med menstruacijo. Pri endometriozi sečil je lahko prisotno boleče in pogosto uriniranje ter krvav urin med menstruacijo. Redkejši simptomi so tudi nepravilne krvavitve iz maternice, bolečine v križu in kronična utrujenost. Simptomi se lahko pojavijo samostojno ali v kombinaciji.

Kako je endometrioza povezana s plodnostjo?

Endometrioza lahko negativno vpliva na plodnost, saj se z neplodnostjo se sreča od 30 do 50 odstotkov žensk z endometriozo. Mehanizem vpliva endometrioze na plodnost še ni v celoti pojasnjen, je pa odvisen od razširjenosti bolezni. Pri minimalni in blagi endometriozi ni povsem trdnih dokazov o vplivu na plodnost, predpostavlja pa se, da je najverjetneje vnetni odziv na sproščanje aktivnih snovi iz endometriotičnih žarišč krivec za negativen vpliv na razvoj jajčnih foliklov, oploditev in vgnezditev zarodkov. Pri zmernih in težkih oblikah endometrioze pa je poleg vnetnega odziva neplodnost posledica tvorbe zarastlin, okvare jajcevodov in spremenjenih anatomskih razmer v mali medenici.

Kako pridemo do diagnoze?

Odkrivanje endometrioze je zahtevno, ker se podobni simptomi pojavljajo tudi pri drugih ginekoloških in neginekoloških obolenjih. Od začetka simptomov do potrditve diagnoze endometrioze v povprečju mine od 7 do 12 let. Na diagnozo endometrioze ginekolog posumi na osnovi težav, še posebej, če so simptomi ciklični in se poslabšajo ob menstruaciji ali ovulaciji. Za postavitev diagnoze je treba opraviti natačno anamnezo in ginekološki pregled, pri katerem se lahko zatipajo povečani jajčniki z endometriomi ali boleči vozliči endometrioze. 

Pri ginekološkem pregledu z zrcali pa so včasih vidni modrikasti vozliči endometrioze, ki prosevajo v nožnico. Priporočljiv je tudi rektalni pregled. Vaginalni ultrazvočni pregled lahko pokaže prisotnost endometriomov, peritonalne endometrioze pa se z njim ne vidi. Ob sumu na globoko infiltrativno endometriozo je treba opraviti dodatne diagnostične preiskave, kot sta endorektalni ultrazvok ali magnetna resonanca, s katerima se ugotavlja tudi morebitno prizadetost drugih organov. Kljub vsem tem preiskavam pa endometrioza pogosto ostane skrita. Dokončno diagnozo endometrioze se postavi z laparoskopsko operacijo in histološko potrditvijo endometrijskega tkiva v biopsiji žarišč.

Kako jo zdravimo? 

Zdravljenje endometrioze je individualno in je odvisno od simptomov in želje po zanositvi. Namen zdravljenja je odprava ali ublažitev simptomov, preprečevanje napredovanja bolezni in izboljšanje plodnosti. Zdravljenje je lahko ekspektativno, z zdravili ali kirurško. Ekspektativno zdravljenje pomeni pozorno spremljanje napredovanja bolezni in pride v poštev pri bolnicah z minimalnimi simptomi ali brez njih. Kadar je v ospredju simptomov bolečina, se za zdravljenje uporabljajo nesteroidna protivnetna zdravila in različna hormonska zdravila, ki zavrejo tvorbo ženskega hormona estrogena. Običajno se v ta namen uporabljajo kombinirane kontracepcijske tabletke ali dienogest, ob njihovi neučinkovitosti pa analogi gonadoliberinov ali aromatazni inhibitorji. 

Žal se simptomi po prenehanju zdravljenja običajno kmalu povrnejo. Če hormonsko zdravljenje ni uspešno, pride v poštev laparoskopska operacija, ki pomembno vpliva na zmanjšanje bolečine, hkrati pa omogoči izboljšanje plodnosti in zmanjša možnost ponovitve bolezni. Peritonealno endometriozo se zdravi z izrezanjem ali elektrokoagulacijo žarišč. Endometriome jajčnika se zdravi le, kadar so večji od 5 cm, rastejo ali povzročajo težave, in sicer z izluščenjem in odstranitvijo njihove ovojnice. Kadar gre za globoko infiltrativno endometriozo s prizadetostjo črevesja, mehurja ali sečevodov, pa je pogosto potreben interdisciplinarni pristop. Kadar je v ospredju simptomov neplodnost, pa zdravljenje endometrioze zajema poleg že omenjenega ekspektativnega in kirurškega zdravljenja tudi oploditev z biomedicinsko pomočjo.