Anatomija zapestja, zdravstvene težave in morebitni ponavljajoči se gibi rok lahko prispevajo k sindromu karpalnega kanala. Pravilno zdravljenje običajno olajša mravljinčenje in otrplost ter obnovi delovanje zapestja in roke.

Simptomi karpalnega kanala

Simptomi sindroma karpalnega kanala se običajno začnejo postopoma in vključujejo:

Mravljinčenje ali otrplost. Morda boste opazili mravljinčenje in otrplost v prstih ali roki. Običajno so prizadeti palec in kazalec, sredinec ali prstanec, ne pa mezinec. V teh prstih boste morda začutili občutek, kot bi doživeli 'električni udar'. 

Občutek se lahko širi od zapestja navzgor po roki. Ti simptomi se pogosto pojavijo, ko držite volan, telefon ali časopis, lahko vas tudi prebudijo iz spanja.

Šibkost stiska rok. Lahko občutite šibkost v roki in začnete 'spuščati' predmete iz rok. To je lahko posledica odrevenelosti roke ali šibkosti mišic palca, ki jih prav tako nadzira mediani živec.

Kdaj k zdravniku?

Obiščite svojega zdravnika, če imate znake in simptome sindroma karpalnega kanala, ki ovirajo vaše običajne dejavnosti in vzorce spanja. Brez zdravljenja lahko pride do trajne poškodbe živcev in mišic.

Vzroki za karpalni kanal

Sindrom karpalnega kanala nastane zaradi pritiska na mediani živec.

Srednji živec poteka od podlakti skozi prehod v zapestju (karpalni kanal) do roke. Zagotavlja občutek na dlani palca in prstov, razen mezinca. Zagotavlja tudi živčne signale za premikanje mišic okoli dna palca (motorična funkcija).

Kar stisne ali draži mediani živec v prostoru karpalnega kanala, lahko privede do sindroma karpalnega kanala. Zlom zapestja lahko zoži karpalni kanal in razdraži živec, prav tako oteklina in vnetje, ki ga povzročata revmatoidni artritis.

Velikokrat ni enega samega vzroka za sindrom karpalnega kanala. Morda k razvoju bolezni prispeva kombinacija dejavnikov tveganja.

Dejavniki tveganja za sindrom karpalnega kanala

S sindromom karpalnega kanala so povezani številni dejavniki. Čeprav morda ne povzročajo neposredno sindroma karpalnega kanala, lahko povečajo tveganje za draženje ali poškodbe živca. Dejavniki tveganja vključujejo:

- Anatomski dejavniki. Zlom ali izpah zapestja ali artritis, ki deformira majhne kosti v zapestju, lahko spremeni prostor v karpalnem kanalu in povzroči pritisk na mediani živec.

- Pri ljudeh, ki imajo manjše karpalne kanale, obstaja večja verjetnost, da bodo imeli sindrom karpalnega kanala.

- Spol. Sindrom karpalnega kanala je na splošno pogostejši pri ženskah. To je morda zato, ker je območje karpalnega kanala pri ženskah relativno manjše kot pri moških. Ženske, ki imajo sindrom karpalnega kanala, imajo lahko tudi manjše karpalne kanale kot ženske, ki tega stanja nimajo.

- Stanja, ki poškodujejo živce. Nekatere kronične bolezni, kot je sladkorna bolezen, povečajo tveganje za poškodbe živcev.

- Vnetna stanja. Revmatoidni artritis in druga stanja, ki imajo vnetno komponento, lahko prizadenejo oblogo okoli kit v zapestju in pritiskajo na mediani živec.

- Zdravila. Nekatere študije so pokazale povezavo med sindromom karpalnega kanala in uporabo nekaterih zdravil. 

- Debelost. Debelost je dejavnik tveganja za sindrom karpalnega kanala.

- Spremembe telesnih tekočin. Zastajanje tekočine lahko poveča pritisk v karpalnem kanalu, kar draži mediani živec. Do tega pogosto pride med nosečnostjo in menopavzo. Sindrom karpalnega kanala, povezan z nosečnostjo, po nosečnosti običajno izgine sam od sebe.

- Druga zdravstvena stanja. Določena stanja, kot so menopavza, motnje ščitnice, odpoved ledvic in limfedem, lahko povečajo možnosti sindroma karpalnega kanala.

- Dejavniki delovnega mesta. Delo z vibrirajočimi orodji ali na tekočem traku, ki zahteva dolgotrajno ali ponavljajoče se upogibanje zapestja, lahko povzroči škodljiv pritisk na mediani živec ali poslabša obstoječo poškodbo živca, zlasti če delo poteka v hladnem okolju.

Vendar pa si znanstveni dokazi nasprotujejo in ti dejavniki niso bili ugotovljeni kot neposredni vzroki za sindrom karpalnega kanala.

Več študij je ocenjevalo, ali obstaja povezava med uporabo računalnika in sindromom karpalnega kanala. Nekateri dokazi kažejo, da je morda težava uporaba miške in ne tipkovnice. Vendar pa ni bilo dovolj kakovostnih in doslednih dokazov, ki bi podprli obsežno uporabo računalnika kot dejavnik tveganja za sindrom karpalnega kanala, čeprav lahko povzroči drugačno obliko bolečine v rokah.

Preprečevanje sindroma karpalnega kanala

Preizkušenih strategij za preprečevanje sindroma karpalnega kanala ni, vendar lahko z naslednjimi metodami zmanjšate obremenitev rok in zapestij:

- Zmanjšajte silo in sprostite prijem. Če vaše delo na primer vključuje blagajno ali tipkovnico, nežno pritiskajte na tipke. 

- Vzemite si kratke in pogoste odmore. Roke in zapestja občasno nežno raztegnite in upognite. 

- Pazite na formo. Izogibajte se upogibanju zapestja do konca navzgor ali navzdol. Najboljši je sproščen srednji položaj. Tipkovnico držite v višini komolcev ali nekoliko nižje.

- Izboljšajte svojo držo. Nepravilna drža zvija ramena naprej, s tem pa se skrajšajo vratne in ramenske mišice ter stisnejo živci v vratu. To lahko vpliva na zapestja, prste in roke ter lahko povzroči bolečine v vratu.

- Zamenjajte računalniško miško. Prepričajte se, da je vaša računalniška miška udobna in ne obremenjuje vašega zapestja.

- Roke naj bodo tople. Če delate v mrzlem okolju, je večja verjetnost, da boste razvili bolečine v rokah in togost. Če na delovnem mestu ne morete nadzorovati temperature, si nadenite rokavice brez prstov, ki ohranjajo tople roke in zapestja.

Vir: mayoclinic