Stres vam ne uničuje le živcev – ampak tudi črevesje in hormone

Dolgotrajen stres lahko povsem poruši ravnovesje v mikrobioti, povzroči hormonski kaos in sproži simptome, ki jih pogosto napačno pripisujemo drugim vzrokom.

Vsakič, ko zaznamo nevarnost ali pritisk, se aktivira os hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza. Ta sproži izločanje kortizola, glavnega stresnega hormona, ki pripravi telo na 'boj ali beg'. Kratkoročno je ta mehanizem koristen, a ko stres postane kroničen, se začnejo dogajati škodljive spremembe.

Po podatkih MayoClinic dolgotrajno povišan kortizol oslabi imunski sistem, spremeni raven spolnih hormonov, poruši presnovo in vpliva na spomin ter razpoloženje. A to je le vrh ledene gore.

Stres in črevesje sta močno povezana – delujeta v dvosmernem odnosu, imenovanem os črevesje-možgani. Po poročanju VerywellHealth stres zmanjša število koristnih bakterij in poveča občutljivost črevesne stene. Posledica? Večja prepustnost črevesja (t. i. leaky gut), kar omogoči vstop toksinom in sproži vnetne procese po celem telesu.

Stres vpliva tudi na gibljivost črevesja – kar vodi bodisi v zaprtje, bodisi v drisko. Po podatkih ClevelandClinic je pri ljudeh s sindromom razdražljivega črevesja (IBS) stres eden glavnih sprožilcev napadov bolečine, krčev, napenjanja in nerednega blata.

Kortizol ni edini hormon, ki se spremeni. Ko je telo pod stresom, se zmanjša izločanje progesterona, estrogena in testosterona. Ženske lahko občutijo neregularne menstruacije, PMS, težave z zanositvijo ali močnejše simptome perimenopavze, kot opozarja WebMD. Pri moških se lahko zniža libido, pojavita pa se tudi utrujenost in upad mišične mase.

Stres prav tako vpliva na ščitnico, saj dolgotrajna aktivacija osi HPA zavira izločanje ščitničnih hormonov. Posledica je upočasnjen metabolizem, zmedenost, pridobivanje teže in občutek meglenosti v glavi.

Telo nam pogosto jasno sporoča, da je pod preobremenitvijo:

- kronična utrujenost, tudi po spanju,

- pogoste prebavne težave (napenjanje, menjavanje zaprtja in driske),

- povečana občutljivost na hrano,

- izpuščaji ali težave s kožo (npr. rozacea, akne),

- neredni cikli ali poslabšan PMS,

- tesnoba, razdražljivost, občutek 'preutrujenosti za vse'.

Po podatkih Health so ti znaki pogosto povezani s porušenim ravnovesjem med kortizolom, estrogenom in mikrobioto – zato zgolj počitek običajno ne zadošča.

Uvedite prebiotično in probiotično hrano: kislo zelje, kefir, jogurt, vlaknine – vse to podpira mikrobioto in blaži vpliv stresa na črevesje.

Zmanjšajte stimulante: kofein, alkohol in sladkor še dodatno obremenijo nadledvične žleze.

Dihalne vaje in počasno gibanje: (npr. joga, tai chi) dokazano umirjajo stres.

Dovolj spanja in redni obroki: po podatkih ClevelandClinic so ključni pri stabilizaciji kortizola.

Ustvari varne večerne rutine: odklop od ekranov, miren pogovor ali branje signalizirajo telesu, da je varno in lahko izklopi.

Z vsakim stresnim dogodkom naše telo reagira, tudi če se mi počutimo, da 'imamo vse pod nadzorom'. Ko se stres nalaga, brez pravega razelektrenja, začne razpadati notranje ravnovesje. Hormoni podivjajo, črevesje trpi, telo postane vneto, um pa preobremenjen. Ključ ni v tem, da stres popolnoma odpravimo – ampak da se naučimo, kako ga uravnavati. Telo bo hvaležno, črevesje tiho, hormoni pa v ravnovesju.

Viri: Mayo Clinic, WebMD, Cleveland Clinic, Health, Verywell Health, Johns Hopkins Medicine