Nastajanje žolčnih kamnov v žolčniku je zelo pogost pojav. Ocenjujejo, da ima približno 10 do 15 odstotkov prebivalstva žolčne kamne. Ženske zbolijo pogosteje kot moški. Vzroki so različni in vključujejo spol, starost, prehrano, nenadno izgubo teže in druge dejavnike.

Simptomi

Žolčni kamni ne povzročajo nujno nelagodja (v tem primeru jih označujemo za asimptomatske), lahko pa povzročajo težave – bolečine v vranici, slabost in bruhanje.  Včasih se bolečina širi na hrbet in lahko traja od nekaj minut do nekaj ur, po navadi pa se pojavi po obroku, zlasti če se prenajemo ali pa uživamo bolj mastno hrano. 

Zapleti

Pri bolnikih s težavami ali s simptomi je potrebno kirurško zdravljenje, ker se pri 3 % takih bolnikov v enem letu pojavijo nekateri zapleti. Ti se lahko pojavijo, če se žolčni kamen zatakne pri izhodu iz žolčnika in prepreči pretok žolča. Zatem praviloma nastopi akutno vnetje žolčnika, tako imenovani akutni holecistitis, stanje, ki ga je treba nujno zdraviti.

Žolčni kamni so lahko tudi vzrok za druge zaplete, kot so holedoholitijaza (žolčni kamni vstopijo v žolčne kanale, ki se lahko zamašijo), holangitis (gnojno vnetje žolčnih kanalov), akutni pankreatitis, črevesna obstrukcija s kamni (če kamen prehaja v dvanajstnik ali črevesje) in celo rak žolčnika. Vse to so resni zapleti, ki zahtevajo nujno in zapleteno zdravljenje.

Diagnoza

Obstoj težave zahteva diagnostične teste za dokazovanje prisotnosti kamnov ali sprememb v žolčniku. Ultrazvočni pregled trebuha je neboleč, preprost in zelo zanesljiv pregled, ki dokaže prisotnost žolčnih kamnov. Zdravnik navadno zahteva tudi nekatere laboratorijske preiskave, s katerimi preverijo delovanje jeter in žolča.

Zdravljenje

Pri bolnikih s simptomatskimi žolčnimi kamni odstranijo žolčnik skupaj s kamni. Operacija odstranjevanja žolčnika se imenuje holecistektomija. Lahko je nujna ali načrtovana. Nujni kirurški poseg je potreben, kadar se pojavi hudo akutno vnetje, ki lahko povzroči rupturo oziroma perforacijo žolčnika. Pri bolnikih, ki imajo težave z žolčnimi kamni, izvedejo načrtno operacijo odstranjevanja žolčnika.

Laparoskopska kirurgija

Danes velja laparoskopska holecistektomija za pogosto metodo odstranjevanja žolčnika. Operacija se izvaja v splošni anesteziji. Tehnika izvajanja laparoskopske kirurgije obsega uvedbo optičnega instrumenta laparoskopa in drugih instrumentov, s katerimi delujemo v trebušni votlini skozi tri do štiri majhne odprtine, velike od 5 do 12 mm. 

Pooperativno okrevanje

Pri klasični (odprti) operaciji žolčnika napravijo kirurški rez, ki je običajno dolg približno 15 do 20 cm. Tako velik rez podaljša čas okrevanja na nekaj tednov, spremlja pa ga močnejša in daljša bolečino. Po štirih do šestih tednih po odprti operaciji se bolnik lahko vrne na delo. Okrevanje po laparoskopski operaciji je bistveno hitrejše kot po odprti operaciji. Pooperativne bolečine so manjše in trajajo krajši čas, ni pljučne disfunkcije kot pri odprti klasični operaciji, bolnik prej vstane iz postelje, manj časa ostane v bolnišnici, navsezadnje pa je rezultat boljši, ker sčasoma brazgotine postanejo komaj vidne. Po nekaj urah lahko bolnik vstane in začne uživati tekočino in lahko hrano. Še isti dan ali dan kasneje zapusti bolnišnico. Dnevne aktivnosti so odvisne od tega, kako se bolnik počuti. Priporočljivi sta zmerna aktivnost in hoja. Dnevne aktivnosti se lahko praviloma začnejo po šestih do sedmih dneh.

Povzeto po Adiva.hr.