Pred kislimi prebavnimi sokovi sluznico želodca in dvanajstnika varuje zaščitna plast sluzi. Kadar pride do poškodbe, lahko kislina povzroči vnetje in okvare površine sluznice, iz katerih se razvije razjeda želodca ali dvanajstnika, ki jim pravimo tudi peptični ulkusi. 

Želodčne razjede se pojavljajo pogosteje po 50. letu starosti, razjede dvanajstnika pa so najpogostejše za moške v starostni skupini od 20 do 45 let. 

Razjede dvanajstnika se lahko pojavljajo družinsko, dejavniki tveganja za njihov razvoj pa so stres, uživanje alkohola in kajenje. Razjede se vsaj enkrat v življenju razvijejo pri desetini ljudi. 

Kaj povzroča razjedo? 

Peptične razjede so pogosto povezane z okužbo Helicobacter pylori, bakterijo, ki povzroča čezmerno izločanje želodčne kisline, zaradi česar so precej bolj verjetne okvare sluznice in dvanajstnika. 

Včasih so posledica dolgotrajnega jemanja aspirina in drugih nesteroidnih protirevmatičnih zdravil, na primer ibuprofena, ki dražijo sluznico enega in drugega. Zdravniki pogosto opažajo družinsko pojavljanje peptičnih razjed, zato je mogoče, da se nagnjenost k njihovem razvoju deduje. 

Danes velja, da stres najverjetneje ne povzroča peptičnih razjed, lahko pa je krivec za napredovanje že obstoječe razjede želodca ali dvanajstnika. 

Kakšni so simptomi peptične razjede?

Veliko ljudi s peptično razjedo nima posebnih težav ali pa te prepisuje prebavnim motnjam. Pri ulkusu se pojavijo naslednji simptomi:

– bolečina ali neprijeten občutek v zgornjem delu trebuha tik pod prsnico (v žlički),

– bolečina, ki se razteza v hrbet,

– izguba apetita in telesne teže,

– občutek polnosti v zgornjem delu trebuha,

– slabost, lahko tudi bruhanje. 

Bolečine se ponavljajo v tako imenovanih napadih, vztrajajo nekaj tednov in nato izzvenijo za nekaj mesecev, lahko celo več let. Bolečine pri razjedi dvanajstnika so hujše pred obrokom, ko je želodec prazen. Po obroku prenehajo, vendar se že po nekaj urah spet ponovijo. Pri želodčni razjedi pa se bolečine po obroku največkrat stopnjujejo. 

So možni kakšni zapleti?

Najpogostejši zaplet je krvavitev. Razjeda namreč zaradi delovanja želodčne kisline postaja vse globlja. Če proces zajame steno krvnih žil, lahko povzroči krvavitev. 

V primeru, da je govora o manjših krvavitvah lahko te povzročijo simptome slabokrvnosti, na primer bledo kožo, utrujenost in omotico. V hujših primerih se kri lahko izloči tudi kot smolnato črno blato. 

Kisli želodčni sok lahko razžre vse plasti stene želodca ali dvanajstnika in se izlije v trebušno votlino. Zaplet se izraža kot huda bolečina, razvije pa se tudi peritonitis. To stanje je izjemno nevarno in zahteva takojšnjo zdravstveno oskrbo. 

Če imate omenjene simptome, se vedno napotite k zdravniku, da preveri, ali imate peptično razjedo. Zdravnik vas bo napotil na endoskopski pregled želodca in požiralnika. Med gastroskopijo preiskovalec odvzame košček tkiva za izključitev okužbe s H. pylori, zdravniki predpišejo kombinacijo antibiotikov, s katerimi se zdravi okužba, in zdravila, ki zmanjšajo izločanje želodčnega soka. Z ustreznim zdravljenjem pri 19 od 20 bolnikov z razjedo želodca v nekaj mesecih dosežejo popolno ozdravitev. Zavedati pa se moramo, da se brez spremembe življenjskih navad lahko okužba ponovno ponovi.

Vir besedila: Zdravstveni vodnik za vso družino, Dr. Miriam Stoppard