Nevarna okužba, ki jo prenašajo klopi: bolezen, ki lahko pusti trajne posledice

Pri delu bolnikov lahko povzroči dolgotrajne zdravstvene težave, v najhujših primerih pa tudi ohromitve ali smrt. Proti bolezni se lahko zaščitimo s cepljenjem.

Klopni meningoencefalitis (KME) je virusna bolezen, ki jo povzroča virus klopnega meningoencefalitisa. Na človeka se najpogosteje prenese z ugrizom okuženega klopa. V Sloveniji je bolezen endemična, kar pomeni, da se virus pojavlja na določenih naravnih območjih in da je tveganje za okužbo stalno prisotno. Po podatkih NIJZ so v letu 2026 do vključno 44. tedna zabeležili 70 prijav obolenj. Zbolelo je 31 žensk in 39 moških. Najvišjo stopnjo obolevnosti so zabeležili na Koroškem, sledili sta jugovzhodna Slovenija in Gorenjska. Slovenija sodi med evropske države z najvišjo pojavnostjo klopnega meningoencefalitisa. V zadnjem desetletju je za boleznijo pri nas povprečno zbolelo približno 100 ljudi na leto.

Ena od posebnosti klopnega meningoencefalitisa je, da bolezen pogosto poteka v dveh fazah. Prvi simptomi se običajno pojavijo od sedem do 14 dni po vbodu okuženega klopa, lahko pa tudi pozneje. Prva faza je praviloma podobna blažji virusni okužbi. Pojavijo se lahko:

- vročina,

- glavobol,

- utrujenost in slabo počutje,

- bolečine v mišicah,

- slabost.

Ta faza običajno traja od dva do štiri dni, nato pa simptomi izzvenijo. Sledi obdobje brez težav, ki lahko traja nekaj dni do tri tedne. Človek lahko zato dobi občutek, da je bolezen že minila. Pri delu okuženih pa se nato začne druga, resnejša faza bolezni.

V drugi fazi virus prizadene osrednje živčevje. Lahko se razvije meningitis oziroma vnetje možganskih ovojnic, encefalitis oziroma vnetje možganov ali kombinacija obeh. Takrat se lahko pojavijo:

- visoka telesna temperatura,

- zelo močan glavobol,

- slabost in bruhanje,

- otrdel vrat,

- občutljivost na svetlobo,

- motnje zavesti,

- v hujših primerih tudi ohromitve.

Ob pojavu močnega glavobola, visoke vročine, otrdelega vratu, zmedenosti ali motenj zavesti je potrebna takojšnja zdravniška pomoč. Takšni simptomi lahko kažejo na resno prizadetost osrednjega živčevja. Pomembno je vedeti, da vsak okuženi ne razvije druge faze bolezni. Pri nekaterih okužba poteka brez izrazitih simptomov, pri drugih pa lahko povzroči zelo hudo obolenje.

Klopni meningoencefalitis ni nevaren samo zaradi akutnega poteka. Pri nekaterih bolnikih zdravstvene težave vztrajajo tudi po koncu okužbe.

Med možnimi posledicami so:

- dolgotrajni glavoboli,

- težave s spominom in koncentracijo,

- motnje ravnotežja,

- slabši sluh,

- motnje govora,

- zmanjšana delovna sposobnost,

- delne ali popolne ohromitve.

Težji potek bolezni je pogostejši pri starejših odraslih, zlasti po 60. letu starosti. To pa ne pomeni, da so mlajši varni. Tudi otroci in mladostniki lahko zbolijo, v posameznih primerih pa je bolezen tudi pri njih resna. NIJZ navaja, da je smrtnost med bolniki s klopnim meningoencefalitisom približno 0,5 do dva odstotka.

Za razliko od lymske borelioze, ki jo zdravimo z antibiotiki, klopnega meningoencefalitisa ne moremo zdraviti z zdravilom, ki bi neposredno odpravilo virus. Zdravljenje je podporno in je odvisno od resnosti bolezni. Bolniki s prizadetostjo osrednjega živčevja pogosto potrebujejo bolnišnično zdravljenje in spremljanje. Pri težjih zapletih je lahko potrebno intenzivno zdravljenje, po bolezni pa tudi rehabilitacija, na primer fizioterapija. Prav zato je preprečevanje okužbe še posebej pomembno.

Proti klopnemu meningoencefalitisu se lahko zaščitimo s cepljenjem. NIJZ cepljenje priporoča vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki živijo ali se gibljejo na območjih, kjer se bolezen pojavlja. Osnovno cepljenje obsega tri odmerke. Drugi odmerek se praviloma prejme od enega do treh mesecev po prvem, tretji pa pet do 12 mesecev po drugem, odvisno od uporabljenega cepiva. Za vzdrževanje zaščite so potrebni tudi poživitveni odmerki.

Cepljenje je mogoče opraviti skozi vse leto. Ker je za vzpostavitev zaščite potrebnih več odmerkov, je priporočljivo, da se osnovno cepljenje začne pravočasno, najbolje v hladnejših mesecih pred začetkom sezone klopov. V Sloveniji je cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu vključeno tudi v program cepljenja za določene starostne skupine. Otroci po dopolnjenem enem letu in odrasli v določenih starostnih skupinah so lahko do cepljenja upravičeni v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. O aktualnih pogojih se je smiselno pozanimati pri izbranem zdravniku ali v cepilni ambulanti. Pomembno: cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu ne ščiti pred lymsko boreliozo, drugo pogosto boleznijo, ki jo prenašajo klopi.

Klopi se ne zadržujejo samo v gozdovih. Najdemo jih tudi v visoki travi, grmovju, parkih in na domačih vrtovih. Aktivni lahko postanejo že ob dovolj visokih temperaturah, zato tveganje za ugriz ni omejeno zgolj na poletne mesece. Ob obisku narave je priporočljivo nositi svetla oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami, uporabljati repelent ter se po vrnitvi temeljito pregledati. Posebno pozornost namenimo lasišču, predelom za ušesi, pazduham, dimljam in kožnim gubam.

Če klopa odkrijemo, ga čim prej odstranimo s pinceto, tako da ga primemo čim bližje koži in enakomerno izvlečemo. Ne mažemo ga z oljem ali drugimi snovmi. Klopni meningoencefalitis je mogoče učinkovito preprečevati s cepljenjem, zato je smiselno preveriti, ali je cepljenje že opravljeno in ali so potrebni poživitveni odmerki. Pri tej bolezni namreč zgodnje prepoznavanje simptomov ni vedno dovolj, da bi preprečili resne posledice.

Viri: NIJZ, ECDC, CDC, WHO