Vas po obroku peče za prsnico ali imate kisel okus v ustih? Morda imate težavo, ki je ne smete zanemariti

Za marsikoga se po takšnem obroku pojavita pekoč občutek za prsnico in neprijeten kisel okus v ustih. Če se to zgodi občasno, običajno ni razloga za skrb. Če pa se težave ponavljajo, lahko kažejo na gastroezofagealno refluksno bolezen oziroma GERB. Gre za stanje, pri katerem se želodčna vsebina vrača v požiralnik in povzroča neprijetne simptome, včasih pa tudi poškodbe njegove sluznice. Težav zato ni dobro vedno odpravljati zgolj z zdravili za hitro lajšanje zgage, ne da bi ugotovili, zakaj se pojavljajo.

Ko zaužijemo hrano, ta po požiralniku potuje v želodec. Na prehodu med požiralnikom in želodcem je mišična zapiralka, ki se ob požiranju sprosti, nato pa se ponovno zapre. Njena naloga je, da preprečuje vračanje želodčne vsebine nazaj v požiralnik. Če zapiralka ne deluje pravilno ali se sprošča ob nepravem času, se lahko želodčna kislina in druga želodčna vsebina vračata v požiralnik. Temu pravimo gastroezofagealni refluks. Če se refluks ponavlja in povzroča moteče simptome ali zaplete, govorimo o gastroezofagealni refluksni bolezni (GERB). Sluznica požiralnika ni prilagojena pogostemu stiku z želodčno kislino, zato jo ta lahko draži in povzroča vnetje. Po podatkih klinike Mayo se pri večini ljudi težave izboljšajo s spremembami življenjskih navad in ustreznim zdravljenjem, pri nekaterih pa so potrebne dodatne preiskave.

Najznačilnejša simptoma sta zgaga in vračanje želodčne vsebine v usta. Zgaga se kaže kot pekoč občutek za prsnico, ki se lahko širi proti grlu. Pogosto se pojavi po jedi, zlasti po obilnem obroku, lahko pa se okrepi tudi med ležanjem ali sklanjanjem. Drugi značilen znak je regurgitacija – vračanje kisle ali grenke želodčne vsebine v grlo oziroma usta. Zaradi tega lahko občutimo neprijeten kisel okus, včasih pa se nam zdi, da se nam hrana vrača nazaj v požiralnik. Pojavijo se lahko tudi:

- pogosto spahovanje,

- napihnjenost in občutek polnosti,

- slabost,

- bolečina v zgornjem delu trebuha ali prsnem košu,

- težave pri požiranju,

- občutek cmoka v grlu,

- kronični kašelj,

- hripavost ali pogosto odkašljevanje.

Simptomi so pogosto izrazitejši po obroku, ponoči, med ležanjem ali pri sklanjanju. Nekateri ljudje imajo predvsem težave s kašljem in hripavostjo, ne da bi občutili značilno zgago.

Refluks lahko poslabšajo določena živila, pijače in vsakodnevne navade. V prazničnem obdobju se pogosto združi več dejavnikov: večje količine hrane, mastnejše jedi, sladice, alkohol in pozno večerno prehranjevanje. Med pogostimi sprožilci so:

Mastna in ocvrta hrana: obroki z veliko maščob lahko upočasnijo praznjenje želodca in pri nekaterih ljudeh okrepijo refluks.

Čokolada: pri nekaterih lahko prispeva k sproščanju spodnje požiralnikove zapiralke.

Kava in druge kofeinske pijače: lahko poslabšajo simptome, vendar ne pri vseh.

Alkohol: lahko spodbuja refluks in draži prebavila.

Paradižnik in citrusi: zaradi kislosti lahko pri občutljivih posameznikih okrepijo pekoč občutek.

Pekoča hrana: pri nekaterih povzroča izrazitejše simptome.

Gazirane pijače: lahko povečajo spahovanje in občutek napihnjenosti.

Pomembno je, da vsi našteti dejavniki ne vplivajo na vsakogar enako. Ni nujno, da se morate odpovedati kavi, čokoladi ali paradižniku, če vam ne povzročajo težav. Bolj smiselno je spremljati, po katerih živilih se simptomi pri vas ponavljajo. K refluksu lahko prispevajo tudi prekomerna telesna teža, kajenje, nosečnost in hiatalna kila, pri kateri se del želodca pomakne skozi odprtino v preponi proti prsni votlini. Težave lahko poslabšajo tudi nekatera zdravila. Če sumite, da so simptomi povezani z zdravili, se o tem posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom; predpisanih zdravil ne prenehajte jemati sami.

Če se zgaga pojavlja predvsem po obilnih obrokih, lahko že manjše spremembe prehranjevanja zmanjšajo težave.

Jejte manjše obroke. Namesto enega ali dveh zelo obilnih obrokov izberite več manjših. Tako želodca ne obremenite naenkrat z veliko količino hrane.

Jejte počasi. Vzemite si čas za obrok, hrano dobro prežvečite in se izogibajte prenajedanju.

Ne lezite takoj po jedi. Po obroku ostanite pokonci. Priporočljivo je, da pred spanjem ne jeste vsaj tri ure, saj se refluks med ležanjem lahko okrepi.

Bodite pozorni na večerjo. Pozni, obilni in mastni obroki lahko povzročijo težave ponoči. Večerjajte nekoliko prej in izberite lažji obrok.

Omejite alkohol in kajenje. Oboje lahko poslabša refluks, zato je smiselno njuno uživanje zmanjšati oziroma opustiti.

Če imate prekomerno telesno težo, razmislite o postopnem hujšanju. Zmanjšanje telesne teže lahko pri nekaterih ljudeh pomembno ublaži simptome.

Če se zgaga pojavlja ponoči, lahko pomaga tudi dvig vzglavja postelje oziroma zgornjega dela telesa. NHS svetuje, da sta glava in prsni koš med spanjem nekoliko višje od pasu. Dodatne blazine, ki zgolj prepognejo telo v predelu trebuha, niso enakovredna rešitev.

Občasna zgaga po obilnem obroku je pogosta. Če pa se težave ponavljajo večkrat na teden, vas zbujajo ponoči ali pomembno vplivajo na prehranjevanje in kakovost življenja, se posvetujte z zdravnikom. Pregled je posebej pomemben, če se pojavijo opozorilni simptomi, kot so:

- oteženo ali boleče požiranje,

- občutek, da se hrana zatika v požiralniku,

- nepojasnjeno hujšanje,

- pogosto bruhanje,

- kri v izbruhani vsebini,

- črno, smolasto blato,

- znaki slabokrvnosti.

Ti simptomi niso nujno posledica GERB, vendar lahko kažejo na zaplete ali drugo bolezen prebavil, zato jih ne smemo zanemariti.

Posebno pozornost zahteva bolečina v prsnem košu. Če je nova, močna ali jo spremljajo težko dihanje, potenje, slabost oziroma bolečina, ki se širi v roko, hrbet ali čeljust, ne predpostavljajte, da gre za zgago. Lahko gre za srčni infarkt, zato takoj pokličite 112.

Zdravnik se najprej pogovori o simptomih, njihovi pogostosti, trajanju in okoliščinah, v katerih se pojavljajo. Pomembni so tudi podatki o prehrani, zdravilih in drugih zdravstvenih težavah. Pri značilnih simptomih brez opozorilnih znakov lahko zdravnik predlaga spremembe življenjskega sloga in poskusno zdravljenje z zdravili, ki zmanjšujejo izločanje želodčne kisline.

Če so simptomi izraziti, vztrajajo kljub zdravljenju ali se pojavijo opozorilni znaki, so lahko potrebne dodatne preiskave. Ena od njih je gastroskopija, pri kateri zdravnik s tankim upogljivim instrumentom pregleda požiralnik, želodec in začetni del dvanajstnika. Tako lahko ugotovi, ali je sluznica požiralnika vneta ali poškodovana, ter preveri morebitne druge vzroke težav. V nekaterih primerih je potrebna tudi meritev kislosti v požiralniku oziroma pH-metrija, s katero se ugotavlja, kako pogosto in koliko želodčne vsebine se vrača v požiralnik.

Zdravljenje je odvisno od pogostosti in intenzivnosti simptomov ter morebitnih poškodb požiralnika. Pri blažjih težavah lahko pomagajo spremembe prehrane in življenjskega sloga. Za kratkotrajno lajšanje simptomov so na voljo antacidi in alginati, ki nevtralizirajo želodčno kislino oziroma ustvarijo zaščitno pregrado nad želodčno vsebino. Pri pogostejših ali izrazitejših težavah zdravnik lahko predpiše zaviralce protonske črpalke. Ta zdravila zmanjšujejo nastajanje želodčne kisline in omogočajo celjenje razdražene sluznice.

Zdravljenje naj poteka po navodilih zdravnika ali farmacevta. Če zdravila potrebujete pogosto ali dalj časa, je pomembno, da se o tem posvetujete z zdravnikom in ne nadaljujete samozdravljenja brez ocene vzroka. Pri nekaterih bolnikih, pri katerih zdravljenje z zdravili ne pomaga dovolj ali obstajajo posebne zdravstvene okoliščine, pridejo v poštev tudi drugi načini zdravljenja, vključno z operativnim posegom.

Prazničnim jedem se ni treba v celoti odpovedati, če imate težave z refluksom. Pomembneje je, da ne pretiravate s količino hrane, jeste počasneje, omejite živila in pijače, za katere veste, da vam sprožajo simptome, ter se po obroku ne odpravite takoj v posteljo. Če se pekoč občutek za prsnico in kisel okus v ustih ponavljata, pa težav ne pripisujte zgolj prazničnemu prenajedanju. Pogosta zgaga je lahko znak GERB, ki ga je mogoče učinkovito obvladovati, vendar je pomembno, da pravočasno prepoznamo tudi opozorilne simptome in poiščemo zdravniško pomoč.

Viri: Mayo Clinic, NHS, NIJZ