Virus človeške imunske pomanjkljivosti ali HIV je virus, ki napada imunski sistem telesa, ki se bori proti okužbam. Virus se nahaja v krvi in telesnih tekočinah ljudi, okuženih z virusom HIV.

Brez zdravljenja lahko HIV povzroči aids (sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti). Na začetku epidemije aidsa v osemdesetih letih je pri ljudeh, okuženih z virusom HIV, hitro napredovala ta resna bolezen. Toda današnja zdravljenja pomagajo zmanjšati količino virusa v krvi, tako da lahko ljudje, ki so HIV-pozitivni, živijo bolj zdravo. HIV lahko prizadene vsakogar.

HIV se običajno prenaša s spolnim stikom ali uporabo skupnih igel, brizg ali drugih materialov, ki se uporabljajo za injiciranje drog. Za virus HIV ni zdravila, vendar lahko zdravila, ki so danes na voljo, preprečijo poslabšanje okužbe.

Kaj je AIDS?

AIDS, okrajšava za sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti, je najnaprednejša stopnja HIV. Nanaša se na niz simptomov, ki se pri osebi razvijejo, ko je imunski sistem prešibak, da bi se ubranil okužbe.

Ljudje z aidsom imajo hudo okvaro imunskega sistema. To lahko ugotovimo na dva načina. Prvi je število celic CD4 v vzorcu krvi. Celica CD4 je vrsta belih krvnih celic, ki napadajo okužbo. HIV uniči celice CD4, zato število le-teh upade. Aids se diagnosticira, ko število CD4 pade pod 200 celic na kubični milimeter krvi. Zdrava oseba ima število med 500 in 1500.

Drugi znak aidsa je, ko oseba, okužena z virusom HIV, razvije eno ali več okužb, ne glede na število CD4, ki so pogostejše ali hujše pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom. Te okužbe imenujemo oportunistične okužbe.

Brez zdravljenja HIV postopoma uniči imunski sistem. Čas, ki je potreben, da HIV napreduje in postane aids, se razlikuje od osebe do osebe. V povprečju traja 10 let. Napredek pri zdravljenju je milijonom pomagal preprečiti simptome aidsa.

Znaki in simptomi HIV

Simptomi HIV niso zanesljiv pokazatelj okužbe. Nekateri ljudje se lahko počutijo bolne v prvih štirih tednih po okužbi, drugi pa morda ne kažejo simptomov 10 let ali več. Poleg tega so zgodnji znaki HIV podobni vsaki drugi okužbi. Torej je edini način, da ugotovite, ali ga imate, ta, da se testirate.

Po podatkih ameriških centrov za nadzor in preprečevanje bolezni približno 40 do 90 odstotkov ljudi s HIV doživi gripi podobne simptome v dveh do štirih tednih po okužbi. Nekateri ljudje se morda sploh ne počutijo bolne v zgodnji fazi HIV, znani tudi kot akutna okužba. HIV se na nekaterih diagnostičnih testih v tej zgodnji fazi morda sploh ne pokaže. Vendar je to čas, ko je virus najbolj nalezljiv.

Zgodnji simptomi HIV, kar pomeni znake, ki se pojavijo v prvih šestih mesecih po okužbi (vključno s prvimi dvema do štirimi tedni), lahko vključujejo zvišano telesno temperaturo, bolečine v mišicah, utrujenost, otekle bezgavke ali nekatere kombinacije gripi podobnih simptomov. Izpuščaj pri HIV je lahko simptom okužbe ali stranski učinek zdravil.

Simptomi lahko trajajo od nekaj dni do nekaj tednov in lahko vključujejo:

- vročino,

- mrzlico,

- vneto grlo,

- razjede v ustih,

- glavobol,

- izpuščaj,

- nočno potenje,

- utrujenost,

- bolečine v mišicah,

- drisko,

- otekle bezgavke.

Po zgodnji fazi okužbe imajo lahko osebe s HIV blage simptome ali pa jih sploh nimajo. Tudi brez zdravljenja lahko ta kronična stopnja bolezni traja desetletje, ljudje, ki jemljejo zdravila za HIV, pa lahko v tej fazi živijo še dlje. Vendar pa virus ostaja aktiven in HIV je na tej stopnji še vedno nalezljiv. Tudi ljudje, ki nimajo simptomov, lahko okužbo prenesejo na druge. Zdravljenje zmanjša količino virusa v krvi, zaradi česar je prenos manj verjeten.

Brez zdravljenja virus HIV sčasoma oslabi imunski sistem do te mere, da so ljudje, ki živijo s to okužbo, nagnjeni k najrazličnejšim resnim boleznim. Simptomi pozne faze HIV lahko vključujejo:

- hitro hujšanje,

- ponavljajočo se vročino,

- ekstremno utrujenost,

- vztrajen kašelj,

- rane v ustih, anusu in/ali spolovilih,

- otekle bezgavke v pazduhah, dimljah in/ali vratu,

- izgubo spomina, depresijo ali druge nevrološke težave,

- kronično drisko,

- kožo z madeži,

- pljučnico,

- nočno potenje.

Kaj povzroča HIV?

HIV napade in ubije določeno vrsto belih krvnih celic, imenovano celica CD4. Običajno te celice varujejo pred okužbo. Toda ko HIV vstopi v krvni obtok, virus te celice uporabi za izdelavo lastnih kopij in se širi po telesu.

Proces poteka v več fazah, znanih kot "življenjski cikel HIV". Najprej se HIV veže na površino celice CD4 in se nato zlije s celično membrano, da vstopi v celico. Od tam pretvori svoj genetski material (RNK) v DNK, kar virusu omogoči vstop v celično jedro. Tam HIV vstavi svojo virusno DNK v DNK celice CD4 in proizvede proteine HIV, ki se lahko uporabijo za proizvodnjo več virusa HIV. Nazadnje se ti novi proteini in nova HIV RNK potisnejo iz celice, pri čemer nastane nov HIV, ki lahko okuži druge celice, in proces se začne znova.

Kako se okužiš z virusom HIV?

Večina ljudi se okuži z virusom HIV prek določenega spolnega vedenja ter uporabe igel in brizg, zaradi teh dejanj pa so izpostavljeni krvi in telesnim tekočinam ljudi s HIV.

Virus živi v krvi, semenu, predsemenski tekočini, rektalni in vaginalni tekočini ter materinem mleku. HIV lahko dobite, ko ena od teh okuženih tekočin vstopi v vaš krvni obtok ali skozi sluznice (najdete jih v danki, vagini, penisu in ustih) ali skozi poškodovano tkivo.

Ljudje se okužijo z virusom HIV z analnim ali vaginalnim spolnim odnosom z nekom, ki ima HIV in ne uporablja kondoma ali ne jemlje zdravil za zdravljenje virusa in preprečevanje prenosa.

Drug pogost način, kako se ljudje okužijo z virusom HIV, je deljenje igel, brizg in druge opreme za vbrizgavanje drog z nekom, ki ima HIV.

Manj pogosto se lahko dojenčki mater s HIV rodijo z okužbo ali jo pridobijo med porodom ali med dojenjem. Zdravstveni delavci, ki rokujejo z iglami, okuženimi s HIV, in drugimi ostrimi predmeti, so izpostavljeni tveganju nenamernih vbodov z iglami, ki lahko povzročijo okužbo.

Ljudje se redko okužijo z virusom HIV z oralnim seksom, čeprav je teoretično to mogoče, zlasti če ima oseba odprte rane v ustih ali krvaveče dlesni. Drugi dejavniki, kot so rane na spolovilih, menstrualna kri in spolno prenosljive bolezni, lahko vplivajo na tveganje prenosa med oralnim seksom. Prenos z ženske na žensko je redek, vendar se lahko zgodi.

Preprečevanje

Ljudje se lahko izognejo okužbi z virusom HIV in zmanjšajo možnosti okužbe drugih ljudi z virusom, če izkoristijo številne preventivne strategije.

Pred seksom se pozanimajte o statusu HIV vašega partnerja ali se s partnerjem pogovorite o testiranju na HIV. Vi in vaš spolni partner bi morali biti testirani tudi na druge spolno prenosljive okužbe in po potrebi prejeti zdravljenje. Spolno prenosljive bolezni lahko povečajo tveganje za okužbo z virusom HIV in prenos virusa na druge.

Pravilna uporaba kondomov pri vsakem spolnem odnosu (vaginalnem, analnem ali oralnem) je ključnega pomena. Kondomi predstavljajo oviro, ki lahko nudi zaščito pred HIV. Če ste HIV pozitivni, lahko uporaba kondoma zmanjša tveganje, da boste virus prenesli na druge.

Če ste HIV negativni, lahko manjše število spolnih partnerjev zmanjša tveganje, da imate partnerja z virusom HIV ali z drugo spolno prenosljivo boleznijo. In če obstaja veliko tveganje za okužbo z virusom HIV, se posvetujte s svojim zdravnikom o vsakodnevnem jemanju zdravila, imenovanega profilaksa pred izpostavitvijo, za preprečevanje okužbe.

Če mislite, da ste bili izpostavljeni virusu HIV, takoj poiščite zdravniško pomoč. Začetek uporabe zdravil, imenovanih postekspozicijska profilaksa, v 72 urah po izpostavljenosti lahko pomaga preprečiti okužbo.

Če ste HIV pozitivni, lahko svojega partnerja in sebe zaščitite z jemanjem protiretrovirusnega zdravljenja – zdravil, ki zmanjšajo količino HIV v vaši krvi in telesu.

Slika okužbe

Okužba s HIV je takojšnja, vendar se vpliv na človekov imunski sistem razvija sčasoma. V nekaj tednih po okužbi z virusom HIV se lahko pojavijo simptomi, podobni gripi, kot sta vročina in utrujenost. V tej akutni fazi se virus hitro razmnožuje in širi po telesu.

Sčasoma HIV preide v kronično fazo. Virus ostane aktiven, vendar se razmnožuje počasneje. Morda se boste počutili bolje in boste imeli manj ali nič simptomov. Vendar bo virus sčasoma uničil vaš imunski sistem, če ne poiščete zdravljenja.

Zadnja stopnja je aids v polnem razmahu. To se zgodi, ko se zmanjša število belih krvnih celic, ki se borijo proti okužbam, imenovanih celice CD4, in/ali ko se razvije vsaj ena dodatna resna okužba ali bolezen.

Bakterijske, glivične, virusne in parazitske okužbe, vključno s pljučnico zaradi pnevmociste, Kaposijevim sarkomom (vrsto raka, ki povzroča lise na koži) in tuberkulozo, imenujemo oportunistične okužbe. Te okužbe izkoriščajo poškodovani imunski sistem osebe.

Oportunistične okužbe so danes manj pogoste kot na vrhuncu epidemije aidsa, saj nova zdravljenja ljudem s HIV omogočajo daljše in bolj zdravo življenje. Vendar se lahko še vedno pojavijo, zlasti če ljudje ne vedo, da imajo HIV, ali ne iščejo zdravljenja.

Ali je HIV ozdravljiv?

Zdravila za HIV ni, vendar je obvladljiv, če bolniki jemljejo zdravila po navodilih. Ljudje, ki se zdravijo, preden bolezen napreduje preveč, lahko pričakujejo, da bodo živeli skoraj tako dolgo kot nekdo, ki ni okužen s HIV-om.

Protiretrovirusna zdravila, ki so bila uvedena sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, podaljšujejo življenje tako, da zmanjšajo 'virusno obremenitev' osebe – količino virusa v krvi in telesnih tekočinah – ter povečajo število CD4 (belih krvničk). To daje imunskemu sistemu priložnost za boj.

Redno jemanje teh zdravil v skladu z navodili lahko prepreči z virusom HIV povezane oportunistične okužbe in zmanjša tveganje za okužbo drugih ljudi. Medtem ko HIV ostane prisoten v krvi in telesnih tekočinah, se količina virusa zmanjša, v idealnem primeru do nezaznavne ravni. Zato je pomembno, da čim prej postavimo diagnozo, da lahko začnemo zdravljenje.

Ohranjanje zdrave prehrane je ključnega pomena za podporo vašega imunskega sistema. Toda to je lahko težko storiti, če se spopadate s spremembami metabolizma, povezanimi z virusom HIV, ali neželenimi učinki zdravil, kot sta slabost ali driska. Morda vam bo pomagalo posvetovanje s strokovnjakom za prehrano, da boste rešili te težave.

Ljudje s HIV imajo lahko tudi težave z duševnim zdravjem, kot so depresija, tesnoba in samomorilne misli. Vaš zdravnik vam lahko pomaga najti kvalificiranega strokovnjaka za duševno zdravje.

Znane osebnosti z virusom HIV

HIV-u je vseeno, ali si poznan ali ne. Igralci, športniki in estradniki so prav tako ranljivi kot drugi ljudje, ki so izpostavljeni virusu.

Igralec ekipe Los Angeles Lakers Magic Johnson je osupnil svet, ko se je leta 1991 upokojil od košarke, potem ko je izvedel, da ima HIV. 

Olimpijski skakalec v vodo Greg Louganis, ki so mu diagnozo postavili leta 1988, je skozi leta šel skozi številna zdravljenja. 

Charlie Sheen je leta 2015 javno razkril svoj status HIV. Leta 2016 se je z zlatim globusom nagrajeni igralec pridružil kliničnemu preskušanju zdravila za injiciranje, imenovanega PRO 140. Eksperimentalno zdravilo spada v nov razred zdravil, imenovanih zaviralci vstopa, namenjenih zaščiti zdravih celic pred okužbo z virusom HIV.

Na žalost je napredek v raziskavah o virusu HIV in aidsu prišel prepozno za številne zvezdnike. Med najbolj poznanimi so glavni in izjemen vokalist in tekstopisec skupine Queen Freddie Mercury, srčni igralec Rock Hudson, Anthony Perkins, ki je igral Normana Batesa v psihološkem trilerju Psiho, TV oče Robert Reed iz The Brady Bunch in Tom Fogerty, pevec rock skupine Creedence Clearwater Revival.

Viri: webmb, health, healthline, mayoclinic