Nezdravljen visok krvni tlak sčasoma okvari oči in ledvice. Čim višji je, tem večja je možnost nevarnih zapletov, kot so srčni infarkt, bolezen venčnih žil in možganska kap. Že majhno znižanje krvnega tlaka lahko zmanjša tveganje za srčni infarkt celo za 20 odstotkov. 

Krvni tlak se čez dan spreminja; poraste ob telesni dejavnosti ali razburjenju ter upade med počitkom in spanjem. Razlikuje se med posamezniki in postopno narašča s staranjem ter pridobivanjem telesne teže. 

KAKŠNI SO SIMPTOMI?
Visok krvni tlak običajno ne povzroča slabega počutja. Nekateri ljudje navajajo glavobole, vendar le ob zelo visokih vrednostih krvnega tlaka, ob katerih se lahko pojavljajo tudi vrtoglavice, motnje vida ali krvavitve iz nosu. Arterijski hipertenziji pravijo tudi tiha ubijalka, saj lahko brez opozorilnih znakov vodi v srčno ali možgansko kap.

KAJ GA POVZROČA?
Čeprav je visok krvni tlak pogostejši pri moških, ga ne moremo pripisati enemu samemu vzroku.
Prispeva lahko katerikoli od naštetih dejavnikov:
• čezmerna telesna teža,
• uživanje velikih količin alkohola,
• stres,
• čezmerno uživanje soli,
• telesna nedejavnost,
• ledvična bolezen.

Pri nosečnicah lahko razvoj arterijske hipertenzije vodi do življenjsko ogrožajočih stanj, kot sta preeklampsija in eklampsija. Po porodu se krvni tlak običajno vrne na normalno vrednost.

MOGOČI ZAPLETI
Nezdravljena arterijska hipertenzija lahko vodi v okvare ožilja, srca in ledvic. Prizadete arterije so bolj izpostavljene aterosklerozi, nabiranju maščobnih oblog vzdolž žilne stene, ki zožijo žilo in ovirajo pretok krvi skoznjo. Dolgoletna nezdravljena arterijska hipertenzija lahko vodi v kronično ledvično odpoved ali okvaro arterij očesne mrežnice.