Demenca je postopno slabšanje in pešanje intelektualnih sposobnosti do mere, da oslabi socialno, zdravstveno, duševno in splošno delovanje. Moti vsakodnevne življenjske dejavnosti, kot so oblačenje, umivanje, prehranjevanje, vzdrževanje osebne higiene, zlasti pa fiziološke dejavnosti, kot sta uriniranje in blato.

Najvidnejši simptomi so vsekakor težave s spominom, pri čemer pa ni govora o dolgoročnem spominu, temveč o težavah pri spominjanju nedavnih dogodkov. Drugi simptomi so slaba presoja (oseba ima težave z razumevanjem osebnih situacij, načrtovanjem ali sprejemanjem odločitev), sposobnost abstraktnega mišljenja se zmanjša, zelo pogoste pa so tudi čustvene motnje in spremembe v samem čustvovanju ter delovanju. Več si lahko preberete v spodnjem članku:

Demenca ni nujno povezana s staranjem

Potek demence je lahko progresiven, statičen ali pa se občasno umakne, odvisno od vzrokov. Sčasoma mnogi oboleli postanejo apatični in se začno umikati, v terminalni fazi pa oseba izgubi integriteto in živahno osebnost ter ne opazi (se tudi ne zaveda) svojega okolja. Čeprav je demenca najpogostejša pri ljudeh, starejših od 65 let, pojav ni nujno povezan s staranjem. Z drugimi besedami – sicer redko, a vseeno, lahko zbolijo tudi mlajši. 

Najpogostejša nevrodegenerativna stanja, ki povzročajo demenco, so:

- Alzheimerjeva bolezen

- Demenca z Lewyjevimi telesi

- Frontotemporalna demenca

- Demenca pri Parkinsonovi bolezni

Manj pogoste nevrodegenerativne motnje, kot so progresivna supranuklearna paraliza, kortikobazalna degeneracija, multisistemska atrofija in Huntingtonova bolezen, so tudi in vsekakor lahko povezane z demenco.

Alzheimerjeva bolezen

Alzheimerjeva bolezen je progresivna degenerativna bolezen osrednjega živčevja. Je najpogostejša vrsta demence, ki se pojavlja s frekvenco 5% bolnikov, starejših od 50 let, in 50 % bolnikov, starejših od 80 let. Najzgodnejši simptom Alzheimerjeve bolezni je nedavna okvara spomina, ki jo najpogosteje najprej opazijo družinski člani. Z napredovanjem motenj spomina se razvije dezorientacija, sprva v času, kasneje pa tudi v prostoru. Lahko se razvijejo tudi govorne motnje, ki pacientu onemogočajo delo. Pogosto se razvijeta depresija in nemir. V poznejši fazi bolezni se socialni stik izgubi in prevladujejo duševne motnje. Bolniki imajo pogosto halucinacije in paranoične ideje.

Demenca z Lewyjevimi telesi

Pri demenca z Lewyjevimi telesi gre za kronični kognitivni upad, za katerega so značilni celični ''vključki'' v citoplazmi kortikalnih nevronov, ki jih imenujemo Lewyjeva telesa. Glavne značilnosti te vrste demence so nihanja pozornosti in budnosti, ponovitev vidnih halucinacij in epizode lucidnosti ter motnje spanja s simptomi parkinsonizma. Klinični simptomi so zelo podobni Parkinsonovi bolezni z demenco. Pri demenci z Lewyjevimi telesi se tremor ne pojavi zgodaj, medtem ko se aksialna togost z nestabilnostjo hoje pojavi prej, primanjkljaji pa so večinoma simetrični. Variabilnost (nihanje) kognitivnih funkcij je sorazmerno značilna za demenco z Lewyjevimi telesi.

Obdobja ohranjene pozornosti, skladnosti in usmerjenosti se lahko pri tej vrsti demence izmenjujejo z obdobji zmedenosti in nezmožnosti odgovarjanja na vprašanja, običajno v intervalih od nekaj dni do nekaj tednov, včasih pa tudi med samim pogovorom s pacientom. Spomin je poškodovan, bolj zaradi pomanjkanja budnosti in pozornosti, kot zaradi izgube sposobnosti pomnjenja. Vizualne halucinacije so pogosto nevarne, v nasprotju denimo z benignimi halucinacijami pri Parkinsonovi bolezni. Slušne, vohalne in otipne halucinacije so manj pogoste. Iluzije se pojavijo pri približno 50 do 65% bolnikov in so pogosto zapletene in bizarne v primerjavi s 'preprostimi' halucinacijami, ki se pogosto pojavljajo pri Alzheimerjevi bolezni. Avtonomna disfunkcija je pogosta in lahko pride do nepojasnjene sinkope (izguba zavesti). Avtonomna disfunkcija se lahko pojavi sočasno z ali po nastopu kognitivnih primanjkljajev. Značilna je izjemna občutljivost na antipsihotike.

Frontotemporalna demenca

Frontotemporalno demenco povzroča degeneracija čelnega in sprednjega temporalnega režnja. Glede na pogostost gre za eno od četrtih demenc po Alzheimerjevi bolezni, demenco z Lewyjevimi telesi in vaskularno demenco (predstavlja približno 10% demenc). Za razliko od Alzheimerjeve bolezni se pogosteje pojavlja pri mlajših ljudeh (55 do 65 let). Enako vpliva na moške in ženske.

Na splošno ta vrsta demence prizadene bolj osebnost, vedenje in običajno funkcijo jezika in manj spomin kot denimo Alzheimerjeva bolezen. Abstraktno razmišljanje in pozornost (vzdrževanje in preusmerjanje) sta oslabljena, odzivi pa neorganizirani. Usmerjenost je ohranjena, vendar je spomin slabši. Motorične sposobnosti so večinoma ohranjene. Bolniki imajo težave pri opravljanju nalog v določenem vrstnem redu, čeprav so vizualno-prostorske in konstrukcijske naloge manj prizadete.

Parkinsonovi bolezni pridružena demenca

Demenca pri Parkinsonovi bolezni se razvije med oz. po predhodno diagnosticirani Parkinsonovi bolezni. Parkinsonova bolezen je dedna nevrološka bolezen, za katero so značilne gibalne motnje v smislu pojava tresenja, ki ga ni mogoče nadzorovati, nato okorelost mišic in počasni gibi. Bolezen nastane zaradi izgube dopaminergičnih nevronov v delu možganov, s katerim nadzorujemo gibanja.

Vaskularna demenca

Vaskularna demenca se nanaša na skupino stanj, ki se pojavijo kot posledica možganske kapi. Medtem, ko so včasih zaradi pogoste kapi mislili, da je žilna demenca najpogostejša oblika demence, je že dolgo znano, da gre za najpogostejšo Alzheimerjevo bolezen. Vaskularne demence se od demence pri Alzheimerjevi bolezni razlikujejo po nastopu, kliničnih značilnostih in nadaljnjem poteku. Pri bolnikih z vaskularno demenco obstajajo podatki, da so obstajali t. i. prehodni ishemični napadi, to so napadi s kratkotrajno motnjo zavesti, prehodno parezo ali izgubo vida. Takšna demenca se pojavi po vrsti akutnih cerebrovaskularnih kapi ali več teh. Motnje mišljenja in spomina postanejo opazne, dejanski pojav pa navadno nastopi v poznejšem življenju.

Bolezni in stanja, v katerih se pojavi demenca

Obstajajo številne druge bolezni ali stanja, pri katerih se lahko pojavi demenca, na primer demenca zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom, epilepsija, progresivna paraliza, Wilsonova bolezen, porfirija, nevroborelioza, multipla skleroza, pomanjkanje niacina, vitamina B12 ali folne kisline. Demenca je zelo širok pojem, ki ni omejen le na eno bolezen, temveč ga lahko najdemo v različnih pogojih. Predstavlja vedno večji javnozdravstveni problem, najbolj pa seveda trpi bolnik, z njim pa tudi in predvsem svojci. Če pri družinskemu članu zaznate simptome, ukrepajte čimprej. 

Vir: adiva.hr, webmd