Pravočasno odkrivanje in prepoznavanje simptomov lahko pomaga bolnikom, da pravočasno začnejo z ustrezno terapijo in tako povečajo možnosti za okrevanje. Obstajajo pa tudi nekatere bolezni, ki imajo simptome  že v zgodnji fazi, a so ti skriti, zato pa pogosto ostanejo neopažene, dokler ne napredujejo – v nekaterih primerih je celo prepozno za ozdravitev.

Takšne bolezni lahko v zgodnji fazi odkrijemo z rednimi zdravniškimi pregledi. V nekaterih primerih nam lahko zgodnje odkrivanje reši življenje, zato ne smemo nikoli odlašati z zdravniškimi pregledi ali se jim izogibati. Nekatere bolezni, ki se lahko prikradejo in veljajo tudi za najpogostejše prepozno odkrite, so Wilsonova bolezen, rak dojke, bolezni zaradi virusov HPV in HIV  ter glavkom.

Wilsonova bolezen 

Wilsonova bolezen ali hepatolentikularna degeneracija je genetska motnja, ki povzroča prekomerno kopičenje bakra v jetrih, možganih, ledvicah in drugih vitalnih organih. Pri bolnikih s to boleznijo bakra ni mogoče pravilno odstraniti, zato lahko kopičenje te snovi doseže življenjsko nevarne ravni.

Čeprav gre za dedno bolezen, se prvi simptomi najpogosteje pojavijo šele v puberteti in zgodnji mladosti, včasih pa šele v štiridesetih letih. To je zelo redka bolezen, ki se pojavi pri približno eni osebi na 30.000 do 80.000 ljudi. Lahko je usodna, če je ne odkrijemo pravočasno in se terapija ne začne dovolj zgodaj. Zdravi se z zdravili, ki zmanjšajo absorpcijo bakra in odstranijo odvečni baker iz telesa, zaradi česar mnogi bolniki živijo normalno. V primeru hudih okvar jeter bo morda potrebna presaditev jeter.

HPV 

Okužba s HPV (humanim papiloma virusom) povzroča spolno prenosljivo bolezen. Je ena najpogostejših spolno prenosljivih okužb, ki jih povzroča virus. Obstaja približno 200 različnih vrst tega virusa, od katerih se jih več kot 30 prenaša s spolnim odnosom. Delimo jih na tipe z majhnim tveganjem, ki lahko povzročijo bradavice na spolovilih ali kondilome, in na tipe z majhnim tveganjem, ki lahko povzročijo več vrst raka. 

Večina ljudi, okuženih s HPV, nima nobenih simptomov. Obstajajo cepiva, ki ščitijo pred nekaterimi vrstami virusov. Ta so zelo učinkovita, vendar ne zajemajo vseh vrst tveganih virusov, zato cepljenje tveganja ne odpravi v celoti. Treba je še opozoriti, da ima cepivo tudi preventivni učinek pri razvoju drugih bolezni, na primer raka materničnega vratu. 

Onkogeni virusi, pred katerimi cepivo ščiti, so odgovorni za približno 95 % primerov raka materničnega vratu. Pomembno je pravočasno odkriti bolezen, da se pravočasno začne zdravljenje in zmanjša usodne posledice dolgotrajne nenadzorovane okužbe s HPV.

HIV 

HIV je retrovirus, ki povzroča aids (sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti). Ime je dobil po okrajšavi angleškega izraza Human Immunodeficiency Virus, kar pomeni "virus človeške imunske pomanjkljivosti". Povzroča uničenje imunskega sistema, kar lahko privede do pojava različnih malignih bolezni. 

Oseba, okužena s HIV, običajno nima simptomov vse do razvoja aidsa, ki je zadnja in najtežja stopnja okužbe s HIV. Aids je skupina bolezni, ki jih povzroča oslabljen imunski sistem. V zgodnji fazi je edini način za odkrivanje te bolezni testiranje na HIV. Obstajata dve vrsti virusa HIV: HIV-1 (odgovoren za pandemijo) in HIV-2 (omejen na zahodno Afriko). Eden od načinov prenosa virusa je spolni odnos, zato velja za spolno prenosljivo bolezen.

Glavkom 

Glavkom je bolezen visokega očesnega tlaka. Pojavi se kot posledica motenega pretoka tekočine skozi oko. Prekomerno zadrževanje tekočine povzroči povečan očesni tlak, kar lahko privede do poškodbe vidnega živca, ki oko poveže z možgani. Ta očesna bolezen je prvi vzrok za nepopravljivo izgubo vida in drugi najpogostejši vzrok slepote na svetu. Imenujejo ga tudi tihi morilec vida, ker je v večini primerov simptome zelo težko zaznati do napredovane faze bolezni. 

Poškodba vidnega živca je nepopravljiva in je ni mogoče zdraviti, zato je izjemno pomembno, da pravočasno odkrijemo to bolezen. Po diagnozi je potrebno vseživljenjsko zdravljenje za upočasnitev napredovanja bolezni, torej za preprečevanje poslabšanja. Zdravljenje se običajno začne s kapljicami proti glavkomu in če terapija ne začne delovati, je naslednji korak lasersko zdravljenje.

Rak dojke 

Rak dojke je najpogostejša maligna bolezen, ki prizadene ženske, in je druga najpogostejša maligna bolezen na svetu. Po raziskavah v evropskih državah na dve minuti odkrijejo en primer raka dojke, vsakih šest minut pa ena ženska umre zaradi te bolezni. Po svetu vsako leto približno 1,7 milijona žensk zboli za rakom dojke, približno pol milijona pa jih tudi umre. Natančnega vzroka raka dojke še niso odkrili, znano pa je, da se zaradi poškodb DNK in mutacij zdrave celice spremenijo v maligne. 

V večini primerov bolnice v zgodnji fazi nimajo skoraj nobenih simptomov, vendar je bolezen mogoče odkriti z otipom. Zato je zelo pomembno redno opravljanje pregledov, natančneje samopregledov, mamografskih in ultrazvočnih preiskav. Če ga pravočasno odkrijemo, je v mnogih primerih ozdravljiv. Te bolezni nikakor ni mogoče preprečiti, zato je zgodnje odkrivanje ključnega pomena. Če torej opazite zatrdlino, spremembe videza dojke ali izcedek iz bradavice, se posvetujte s svojim zdravnikom.

Vir: miss7zdrava