Marsikdo misli, da je grizenje v ustno sluznico neškodljiva navada, podobna grizenju nohtov (ki iz vidika zobnega zdravja ravno tako ni dobra navada, saj lahko povzroči krušenje zob). A je lahko periodično grizenje ustnic tudi znak stanj, podobnih obsesivno-kompulzivni motnji, ki so posledice anksioznosti in stresa.

Grizenje sluznice lic ...

... Je lahko podzavestno ali zavestno dejanje. Prisotno je pri približno 750 osebah na milijon, pogosteje pri ženskah. Lahko je naključno, ko se po nesreči med hranjenjem ugriznemo v lica ali jezik, pogosto naključno, ko je lahko težava v postavitvi zob, ugrizu ali posledica poškodbe čeljustnega sklepa (smiseln bi bil obisk pri zobozdravniku za diagnostiko), grizenje med spanjem, navada grizenja v lica (nezavedno, a se ga lahko odvadimo) ali kronično grizenje lic oziroma 'morsicatio buccarum' (oseba ne more nehati s takim početjem brez dodatne strokovne pomoči in pomembno vpliva na kakovost življenja vsak dan).

Zakaj se to dogaja?

Razlogov za grizenje v lica je veliko in možno je, da se oseba tega početja niti ne zaveda. Lahko je posledica stresa, anksioznosti ali dolgčasa. 

Študija iz leta 2019 je povezala navado grizenja ustnic s prisotnostjo depresije. Možno je tudi, da se zgodi po nesreči, med govorom ali prehranjevanjem, med drugimi opravili, zaradi težav z ugrizom ali med izraščanjem modrostnikov oziroma zaradi napačne smeri njihove izrasti ali če ima oseba težave s privajanjem oziroma uporabo protetičnih nadomestkov, kot so nova fiksna protetika (npr. mostički ali proteze).

Pogosto je tudi, da oseba, ki je pričela z grizenjem sluznice in povzročila poškodbo na njej ter neravne robove ranice, nadaljuje s početjem v želji, da neravno površino zravna. 

Kako si lahko pomagamo pri odvajanju od tega početja?

Če je grizenje ustnic navada, si lahko pomagamo z žvečenjem žvečilke, ki naj bo brez sladkorja ali sladkana s ksilitolom, da še dodatno pozitivno vpliva na zdravje zob. V kolikor opazimo, da je grizenje lic posledica stresa, lahko poskusimo z različnimi sprostitvenimi tehnikami, kot so določene tehnike dihanja, ki se jih poslužimo, ko začutimo potrebo po grizenju. 

Poskusimo lahko tudi z meditacijo in prakticiranjem čuječnosti. Predvsem pa je pomembno, da identificiramo t. i. sprožilce, ki v nas sprožijo željo po grizenju sluznice, da jih lahko v bodoče pravočasno zaznamo ali odpravimo. Pomagamo si lahko tudi z nočno opornico, ki lahko ščiti sluznico lic pred poškodbami, a je to efektivno zgolj, če opornico oziroma ščitnik nosimo vsako noč, saj se v raziskavi ugotovili, da se je ob prenehanju uporabe opornice oziroma ščitnika navada vrnila. 

V primeru, da je grizenje posledica anksioznosti, stresa ali depresivnih motenj, pa bi bilo morda smiselno obiskati tudi terapevta.

Ima lahko to početje škodljive posledice?

V kolikor je to pogosto početje, je možen razvoj bolečih razjed, krvavitve, rdečine in otekline predela. Moteče je lahko tudi med hranjenjem in pitjem, saj so rane občutljive na slano, kislo in pekoče. Ravno tako problem predstavlja oteklina, saj zaradi le te predel lahko še dodatno poškodujemo nehote med grizenjem hrane. 

Rane na ustni sluznici se lahko vnamejo, kar vodi v podaljšano celjenje. Lahko se zazdravijo in na njihovem mestu nastanejo brazgotine. Poškodbe sluznice in posledične rane ali brazgotine pa lahko vodijo v nastanek neravne površine, ki še dodatno spodbuja grizenje tega predela. 

Kronične ranice, ki so posledica grizenja ali pa na primer slabo prilegajoče proteze, sicer same po sebi ne vodijo v razvoj raka ustne votline, lahko pa poslabšajo kliničen potek, v kolikor je bolezen že prisotna.

Kronično grizenje sluznice lic je kompulzivna motnja in oseba ima težave s prenehanjem tega početja. Vzroki so različni, pomoč je odvisna od vzroka. V primeru, da oseba ne more prenehati, naj se obrne na svojega zdravnika ali zobozdravnika.