Zakaj je nevarnost za možgansko kap največja zjutraj?

Čeprav nas možganska kap lahko preseneti ob kateri koli uri dneva, strokovnjaki opozarjajo, da je nevarnost znatno večja v določenem delu dneva. Statistike kažejo, da se večina teh usodnih dogodkov zgodi v jutranjih urah, natančneje med šesto uro zjutraj in poldnevom.

Do kapi pride, ko se v možganskem žilju pojavi strdek ali blokada, ki celicam odtegne nujno potrebni kisik. Dr. Fan Caprio poudarja, da je pomembno razumeti to nagnjenost k jutranjim uram, da bi lahko bili ljudje takrat bolj pozorni na morebitne znake in hitreje ukrepali pri reševanju življenj.

Razlog za večjo nevarnost zjutraj tiči v sami kemiji našega telesa. Strokovnjaki, kot je dr. Gregory Albers, razlagajo, da je naša kri takoj po zbujanju naravno gostejša, kar močno olajša nastanek nevarnih strdkov. Hkrati pa naše telo zjutraj ne more tako učinkovito razgraditi teh strdkov, kot jih lahko pozneje čez dan. Še en pomemben dejavnik je krvni tlak. Medtem ko med spanjem naš tlak miruje, ob zbujanju pride do nenadnega poskoka, kar dodatno obremeni naše žile. Ti biološki procesi skupaj ustvarjajo nekakšen 'popoln vihar' za nastanek možganske kapi v prvih urah dneva.

Ker možganska kap v možganih običajno ne boli, ljudje znake pogosto spregledajo ali zamenjajo za nekaj manj resnega. Dr. Caprio pravi, da moramo namesto bolečine opazovati, kaj je v telesu nenadoma prenehalo delovati. Če čutite nenadno oslabelost rok ali nog na eni strani telesa ali če se vam povesijo ustnice, je to rdeči alarm. Za lažje pomnjenje se uporablja kratica, ki nas opomni na obraz, roko in govor. Dr. Albers poudarja pomembno razliko: če vaša roka postaja šibka več dni, to verjetno ni kap. Kap nastopi hipoma – v enem trenutku je roka povsem normalna, v drugem pa nimate več nadzora nad njo.

Če se odzovemo hitro, možganska kap ni nujno smrtna obsodba. Strokovnjaki poudarjajo, da lahko v večini primerov učinke kapi popolnoma odpravimo, če bolnik pride v roke zdravnikov pravočasno. Zdravila za razbijanje strdkov so namreč najučinkovitejša v prvih urah. Vendar je še bolje, če do kapi sploh ne pride. Kar 80 odstotkov teh dogodkov bi lahko preprečili s spremembo življenjskega sloga. To pomeni dovolj spanja (sedem do devet ur), redno gibanje in pazljivost pri hrani. Nadzor nad težo, sladkorjem in holesterolom ni le stvar estetike, temveč neposreden način, kako zaščititi naše možgane pred jutranjim udarom.

Vir: index.hr