Zakaj nastane omotica pri vstajanju? Pogosti razlogi, ki jih ne smemo ignorirati

Čeprav je v številnih primerih neškodljiva in kratkotrajna, lahko v določenih situacijah nakazuje resnejše zdravstvene težave. Kot piše Mayo Clinic, je najpogostejši razlog za omotico ob vstajanju ortostatska hipotenzija, nenaden padec krvnega tlaka ob spremembi položaja.

Ko se iz sedečega ali ležečega položaja dvignemo, gravitacija potegne kri v spodnji del telesa. Kot poroča WebMD, telo v normalnih okoliščinah hitro kompenzira ta padec s pospešenim srčnim utripom in zožitvijo žil, da se krvni tlak stabilizira. Če ta mehanizem ne deluje dovolj hitro ali učinkovito, pride do omotice.

Dr. James Beckerman, kardiolog, pojasnjuje, da ''telo potrebuje nekaj sekund, da se prilagodi spremembi položaja, zato lahko ob nenadnem vstajanju pride do kratkotrajnega padca krvnega tlaka''. Ta razlaga je skladna z ugotovitvami WebMD.

Kot piše Mayo Clinic, je ortostatska hipotenzija najpogostejši razlog za omotico ob vstajanju. Gre za nenaden padec krvnega tlaka, ki se pojavi, ko telo ne uspe dovolj hitro prečrpati krvi nazaj proti srcu in možganom. Pojavi se lahko zaradi:

- dehidracije,

- dolgotrajnega ležanja ali sedenja,

- prenizkega krvnega tlaka,

- nekaterih zdravil (npr. diuretiki, antidepresivi, zdravila za krvni tlak),

- starosti, saj se kompenzacijski mehanizmi sčasoma upočasnijo.

Kot poroča my.clevelandclinic, se ortostatska hipotenzija pojavlja pri kar 20 % starejših odraslih.

Kot piše Healthline, lahko pomanjkanje tekočine zmanjša volumen krvi, kar povzroči padec krvnega tlaka ob vstajanju. To se pogosto zgodi po bolezni, bruhanju, driski ali intenzivnem potenju.

Kot poroča Verywell Health, lahko hipoglikemija povzroči omotico, šibkost in zmedenost, še posebej ob hitri spremembi položaja.

V redkejših primerih je omotica ob vstajanju povezana s srčnimi motnjami, kot so aritmije ali srčno popuščanje. Dr. Michelle Seaton navaja, da ''srce v določenih primerih ne zmore dovolj hitro povečati pretoka krvi, kar povzroči omotico ob vstajanju''. To potrjujejo podatki WebMD.

Kot piše Mayo Clinic, lahko nevrološke bolezni, kot so Parkinsonova bolezen ali okvare avtonomnega živčevja, vplivajo na sposobnost telesa, da uravnava krvni tlak.

Čeprav je občasna omotica običajno neškodljiva, obstajajo opozorilni znaki, ki jih ne smemo ignorirati. Kot poroča my.clevelandclinic, je nujen pregled, če se omotica pojavlja pogosto, traja dlje kot nekaj sekund ali jo spremljajo drugi simptomi. Opozorilni znaki vključujejo:

- pogosto omedlevanje,

- bolečino v prsih,

- močno palpitacijo,

- zmedenost ali težave z govorom,

- močno in nenadno slabost.

Takšni simptomi lahko nakazujejo resnejše težave s srcem ali živčevjem.

Zdravnik bo najprej opravil klinični pregled in preveril krvni tlak v različnih položajih. Kot piše Mayo Clinic, se pogosto izvede t. i. ortostatski test, kjer se meri krvni tlak v ležečem, sedečem in stoječem položaju. Po potrebi sledijo:

- krvne preiskave,

- EKG ali ultrazvok srca,

- nevrološki pregled

Kot poroča Healthline, je diagnostika ključna, saj lahko omotica izvira iz različnih sistemov v telesu.

Če je omotica posledica nenevarnih vzrokov, lahko veliko naredimo sami. Kot piše Verywell Health, pomaga:

- počasno vstajanje,

- zadosten vnos tekočine,

- izogibanje alkoholu,

- redna telesna aktivnost,

- prilagoditev zdravil (po posvetu z zdravnikom).

Dr. Beckerman poudarja, da ''že majhne spremembe rutine lahko bistveno zmanjšajo pogostost omotice''.

Omotica pri vstajanju je pogost pojav, ki je najpogosteje povezan z ortostatsko hipotenzijo, dehidracijo ali začasnim padcem krvnega tlaka. V večini primerov je neškodljiva, vendar lahko v določenih situacijah nakazuje resnejše zdravstvene težave. Pomembno je spremljati pogostost in intenzivnost simptomov ter pravočasno poiskati zdravniško pomoč, če se stanje ponavlja.

Viri: Mayo Clinic, WebMD, my.clevelandclinic, Verywell Health, Healthline