Trihotilomanija je motnja, pri kateri ljudje čutijo močno potrebo po puljenju svojih las, obrvi ali trepalnic. Čeprav je ta težava znana že dolgo, so razlogi zanjo še vedno nejasni. Prej smo verjeli, da ljudje to počnejo za sprostitev stresa ali tesnobe, vendar nove raziskave kažejo, da je ozadje stanja precej bolj zapleteno. Študija klinike v Heidelbergu je s spremljanjem 61 odraslih oseb v vsakdanjih situacijah poskušala bolje razumeti, kaj točno sproži ta vedenjski vzorec.
Kaj se zgodi v trenutku puljenja?
Raziskava iz Heidelberga je pokazala, da je nagon po puljenju las glavni napovednik tega vedenja. Če je nagon močan, je verjetnost za puljenje večja še več ur po tem. Presenetljivo je, da čustveno stanje nima tako velikega vpliva na puljenje, kot smo menili do zdaj. To pomeni, da oseba lahko puli lase tudi, ko se ne počuti vznemirjeno, zato moramo raziskati druge, verjetno biološke ali senzorične vzroke.
Povezava med pomanjkanjem stimulacije in vedenjskimi vzorci
Nova raziskava kaže, da je za puljenje las najpogostejši sprožilec dolgčas. Kadar nam primanjkuje dejavnosti ali izzivov, možgani puljenje las uporabijo kot način za ohranjanje pozornosti in budnosti. Podobno vpliva tudi utrujenost, saj poveča željo po tem dejanju. Puljenje las torej pogosto ni zgolj posledica čustvenih stisk, temveč način, s katerim naši možgani iščejo zanimanje v okolju, ki jim ga sicer primanjkuje.
Strokovnjake zanima, kaj točno se dogaja v trenutku, ko se pojavi nagon po puljenju las. Raziskave kažejo, da niso vedno krivi le stres ali žalost. Pomembni so tudi okolje, občutki posameznika in užitek, ki ga nekateri pri tem občutijo. Ker se trihotilomanija pri vsakem človeku kaže drugače, bo zdravljenje uspešno le, če ga prilagodimo potrebam posameznika.
Vir: ScienceAlert
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV