Zakaj vas jeseni bolj pogosto boli glava? Razlog ni vedno sprememba vremena

Če se vam v tem obdobju pogosteje pojavlja glavobol, je zato zelo lahko za vse kriviti vreme. Toda razlog je lahko precej bolj vsakdanji, od premalo spanja in tekočine do jesenskih alergij. Pri nekaterih ljudeh lahko vremenske spremembe res sprožijo migreno. Mayo Clinic med možnimi vremenskimi sprožilci navaja spremembe zračnega tlaka, močan veter, zelo suh zrak, visoko vlažnost ter izrazite spremembe temperature. Vendar vreme pogosto ni edini dejavnik. Pri glavobolih se lahko sešteva več sprožilcev hkrati.

Če imate migrene, lahko sprememba vremena vpliva na pojav napada. Nekateri ljudje so občutljivejši na spremembe barometrskega tlaka, drugi na temperaturne spremembe, veter, suh zrak ali močno svetlobo. Po podatkih Mayo Clinic lahko vremenske spremembe pri nekaterih ljudeh sprožijo spremembe v procesih, povezanih z možganskimi kemičnimi prenašalci, kar lahko prispeva k migreni.

Vendar strokovnjaki poudarjajo, da mehanizem ni povsem pojasnjen. Pomembno je tudi, da vremenski dejavnik pogosto deluje skupaj z drugimi sprožilci. Če ste na primer slabo spali, preskočili zajtrk in čez dan popili premalo tekočine, je lahko sprememba vremena samo zadnji člen v verigi.

Ko se temperature znižajo, žeja pogosto ni tako izrazita kot poleti. To pa še ne pomeni, da telo potrebuje manj tekočine. Mayo Clinic med dejavniki, ki lahko prispevajo k migreni, izpostavlja dehidracijo, Johns Hopkins Medicine pa jo prav tako uvršča med pogoste sprožilce migrene.

Glavobol je lahko eden od znakov, da čez dan niste zaužili dovolj tekočine. Dehidracija je lahko povezana tudi z utrujenostjo, omotico in slabšo zbranostjo. Zato jeseni ni dobro čakati na izrazit občutek žeje. Pomaga, če imate steklenico vode pri roki in pitje vključite v svojo dnevno rutino.

Po poletnih počitnicah se marsikomu septembra in oktobra precej spremeni dnevni ritem. Vstajanje je zgodnejše, več je obveznosti, zvečer pa se lahko zaradi dela ali drugih aktivnosti čas odhoda v posteljo zamakne. Pomanjkanje spanja je eden od znanih sprožilcev migrene. Johns Hopkins Medicine med dejavniki, ki lahko povečajo verjetnost migrene, navaja pomanjkanje spanja in spremembe urnika.

Tudi Verywell Health opozarja, da lahko motnje spanja prispevajo k različnim vrstam glavobolov, pri čemer so pomembni predvsem kakovost spanja, njegov ritem in zadostna količina spanja. Zato ni pomembno samo, koliko ur spite, ampak tudi, ali je vaš urnik približno enak iz dneva v dan.

Za marsikoga je jesen tudi sezona alergij. Eden najpogostejših jesenskih alergenov je cvetni prah ambrozije, simptome pa lahko povzročajo tudi plesen, pršice in drugi alergeni. Jesenske alergije lahko povzročijo zamašen nos, kihanje, izcedek iz nosu, srbenje oči in nosu ter občutek pritiska v predelu sinusov. Pri nekaterih se pojavi tudi glavobol.

Mayo Clinic posebej opozarja, da so jeseni sezonske alergije pogoste, ambrozija pa je eden pomembnejših sprožilcev. Alergijska reakcija povzroči otekanje nosne sluznice in povečano nastajanje sluzi, kar lahko povzroči izrazito zamašenost. Če se glavobol pojavlja skupaj z zamašenim nosom, kihanjem, srbečimi ali solznimi očmi, je zato smiselno pomisliti tudi na alergijo.

Občutek pritiska okoli čela, oči ali lic pogosto pripišemo sinusom. Toda tukaj obstaja pomembna zanka. Mayo Clinic opozarja, da se migrena in glavobol, povezan s sinusi, lahko zelo podobno kažeta. Pri migreni se lahko pojavijo celo zamašen nos, občutek pritiska v obrazu in voden izcedek iz nosu.

Pri sinusitisu so pogostejši zamašen nos, gostejši oziroma obarvan izcedek, zmanjšan voh ter bolečina ali pritisk okoli oči, lic, nosu in čela. Sinusitis se pogosto pojavi po okužbi zgornjih dihal. Zato ni dobro vsakega jesenskega glavobola avtomatično označiti za sinusnega.

Jeseni se po bolj sproščenem poletnem obdobju pogosto vrne bolj strukturiran del leta. Več je dela, šole, sestankov, vožnje in drugih obveznosti. Stres je eden od znanih sprožilcev migrene, med dejavniki, ki lahko prispevajo k glavobolu, pa Mayo Clinic navaja tudi slabo držo in spremembe življenjskega ritma. K temu lahko prispeva tudi manj gibanja. Mayo Clinic pri obvladovanju migrene svetuje redno telesno dejavnost, urejen spanec, ustrezno hidracijo in redne obroke.

Jesenski urnik je pogosto bolj natrpan, zato se hitro zgodi, da zajtrk postane samo kava, kosilo pa se prestavi na pozno popoldne. Toda lakota oziroma preskakovanje obrokov lahko pri ljudeh z migreno sproži napad. Johns Hopkins Medicine med pogoste sprožilce uvršča lakoto, Mayo Clinic pa med sprožilci omenja preskakovanje obrokov.

Pomembno je tudi, da se ne zanašate samo na kofein. Spremembe v količini zaužitega kofeina lahko pri nekaterih ljudeh vplivajo na glavobole, zato je pomembnejša predvsem zmernost in čim bolj ustaljena rutina.

Če se glavoboli ponavljajo, je lahko zelo koristno, da si nekaj časa zapisujete, kdaj se pojavijo in kaj se je dogajalo pred njimi. Zabeležite si predvsem:

- koliko ste spali,

- koliko tekočine ste popili,

- ali ste preskočili obrok,

- koliko kofeina ste zaužili,

- ali ste bili pod večjim stresom,

- kakšno je bilo vreme,

- ali ste imeli zamašen nos oziroma simptome alergije,

- koliko časa je glavobol trajal,

- ali se je pojavila slabost oziroma občutljivost na svetlobo ali zvok.

Mayo Clinic pri migrenah priporoča vodenje dnevnika glavobolov, saj lahko tako lažje prepoznate ponavljajoče se sprožilce.

Najbolj koristni ukrepi so pogosto precej preprosti. Poskusite vzdrževati približno enak urnik spanja, redno jesti, čez dan dovolj piti in vključiti nekaj telesne aktivnosti. Če opazite povezavo z vremenom, spremljajte, kateri vremenski pogoji se pojavljajo pred glavobolom.

Če imate jesenske alergije, lahko pomaga zmanjšanje izpostavljenosti alergenom. Mayo Clinic pri jesenskih alergijah svetuje omejevanje izpostavljenosti cvetnemu prahu, kadar so njegove koncentracije visoke, ter po potrebi uporabo zdravil za alergijo oziroma posvet z zdravstvenim strokovnjakom. Če glavoboli postajajo pogostejši, močnejši ali se njihov vzorec spremeni, je smiseln pogovor z zdravnikom.

Večina glavobolov ni posledica nevarne bolezni, vendar obstajajo opozorilni znaki, pri katerih je potrebna hitra zdravniška pomoč. Mayo Clinic svetuje takojšnjo zdravniško obravnavo pri nenadnem, izjemno močnem glavobolu, pri glavobolu, ki ga spremljajo povišana telesna temperatura, otrdel vrat, zmedenost, krči, dvojni vid, odrevenelost ali šibkost.

Prav tako je pomembna zdravniška ocena po poškodbi glave oziroma pri novem glavobolu po 50. letu. Če se glavoboli pojavljajo več kot 15 dni na mesec, zahtevajo pogosto jemanje protibolečinskih zdravil ali pomembno vplivajo na vsakdanje življenje, Mayo Clinic prav tako priporoča posvet z zdravnikom.

Spremembe vremena so lahko sprožilec, vendar so jeseni pogosto pomembnejše spremembe v vsakodnevnem ritmu. Manj spanja, premalo tekočine, preskakovanje obrokov, več stresa in sezonske alergije se lahko med seboj seštevajo.

Če se glavobol vsako jesen vrača, zato ni najbolj koristno samo pogledati skozi okno in kriviti dežja ali zračnega tlaka. Veliko več lahko izveste, če nekaj tednov spremljate svoje simptome in vsakodnevne navade. Tako lahko ugotovite, ali je vreme res sprožilec, ali pa je pravi razlog precej bližje in bolj vsakdanji.

Viri: Mayo Clinic, Johns Hopkins Medicine, Verywell Health