Toksini v botoksu, ki poskrbijo za paralizo mišic potujejo tudi v druge dele telesa, je pokazala zadnja študija. Injekcije botoksa so bile leta 2002 s strani ameriške FDA odobrene na podlagi podatkov, ki so kazali, da se snovi, ki jih vbrizgajo v podkožje pod kožo ne premikajo drugam. Že leta 2009 so kljub temu opozorili, da je manjša raziskava pokazala, da se lahko aktivna učinkovina botulinum toksin razširi tudi na druga področja. Sedaj pa je skupina znanstvenikov iz univerze Wisconsin Madison potrdila, da se je teorija v seriji znanstvenih eksperimentov izkazala za resnično. Študija je bila objavljena v žurnalu Cell Reports in opisuje glavne dokaze, ki kažejo, da se botoks res lahko razširi na druga področja.

Študija je tako potrdila strahove, da bi botoks lahko imel dolgoročne negativne učinke na zdravje. Vodja raziskave Edwin Chapman, profesor nevroznanosti na univerzi Wisconsin Madison je za britanski Mail Online pojasnil: ''Vedno, kadar en del toksina deluje lokalno (na prvo živčno celico, s katero pride v kontakt), deluje drugi del toksina na drugo. Ni znano, kako daleč potuje, a verjetno je to odvisno od količine vbrizganega botoksa in drugih dejavnikov.''

Botulinum toksin so prvič odkrili leta 1800, a so ga v namene pomlajevanja obraza pričeli uporabljati šele okoli leta 2000. Ameriška FDA ga je v ta namen odobrila leta 2002 na podlagi podatkov, ki so kazali, da se toksini ostanejo na področju injiciranja. Če bi se širili naprej, bi obstajalo tveganje za paralizo drugih delov obraza. Prav tako bi se lahko spopadli z redko, a neozdravljivo boleznijo imenovano botulizem, ki jo običajno dobijo tisti, ki pijejo vodo, ki je onesnažena z botulinom. Bolniki izgubijo nadzor nad obraznimi mišicami, zaradi česar ne morejo več požirati in celo dihati. Prav zato botoks vbrizgavajo le v izjemno majhnih količinah na določene predele obraza. A zadnja raziskava je pokazala, da le nimamo toliko nadzora nad snovjo, ki jo vbrizgamo v podkožje, kot smo prej mislili. 

Botoks je danes najmočnejše orodje kozmetične industrije, s katerim se bojujejo proti procesom staranja. Priljubljen je predvsem, ker lahko brez operacije dlje časa ohranimo mladosten videz. Podjetje Allergan PLC, ki je eden največjih proizvajalcev botoksa in ga prodaja po vsem svetu, je lansko leto zabeležilo kar 2 milijardi dolarjev dobička. V nasprotju s preostalimi tehnikami pomlajevanja, botoks ne zahteva okrevanja po posegu. Vbrizgavanje traja le nekaj minut, botoks pa zategne mišice in zmanjša videz gub za nekaj mesecev, nato je potrebno vbrizgati novo dozo botoksa. Deluje tako, da blokira živce, ki mišicam na obrazu naročijo, naj se skrčijo. Začasna paraliza mišic ublaži videz gub, hkrati pa preprečuje nadaljnje nastajanje gub.

V študiji na miših so odkrili, da so se molekule botoksa premaknile do živčnih celic, ki naj ne bi bile omrtvičene z botoksom. Soavtor raziskave dr. Jason Vevea je naredil videoposnetke, na katerih je označil molekule botoksa, ki so se premikale vzdolž aksonov, ki povezujejo nevrone. Z ugotovitvijo, da molekule botoksa ne ostanejo vedno tam, kjer so jih vbrizgali dr. Chapman pravi, da ta študija odpira številna nova vprašanja: ''Videli smo, da ti toksini v nevrone vstopijo tam, kjer jih vbrizgamo, kjer ustvarijo želeno paralizo, a Ewa in Jason sta neizpodbitno pokazala, da obstajajo tudi druge poti, po katerih se premika in da tako lahko doseže tudi druge nevrone.''