Na trgu je na voljo kar nekaj različnih načinov beljenja zob – od plastične opornice, na katero pacient sam nanese belilno sredstvo, do strokovnega beljenja v ordinaciji s posebnimi lučmi, vročino in drugimi materiali.

Kje in kako začeti?

Preden se odločite za kakršno koli metodo beljenja zob, je priporočljivo stopiti do zobozdravnika in ga prositi za nasvet. Ta vam bo znal najbolje svetovati, kateri način beljenja bo za vaše zobe najmanj škodljiv in kateri najbolj uspešen, saj beljenje ne deluje enako pri vseh. Če imate na primer rumenkaste zobe, bo beljenje delovalo, če imate rjavkaste malo manj, če imate sive, pa rezultat morda sploh ne bo viden.

Če imate v zobeh zalivke, narejene v barvi zoba, in mostičke, z beljenjem morda ne boste ravno zadovoljni. Beljenje namreč ne vpliva na barvo teh materialov, kar pomeni, da bodo ti deli zoba še bolj izstopali. V takih primerih je bolje razmisliti o porcelanastih zobnih luskah in drugih alternativah.

Ali beljenje škoduje sklenini?

Študije so pokazale, da belilna sredstva, ki vsebujejo do deset odstotkov karbamid peroksida, ne škodujejo zobni sklenini oziroma jo poškodujejo minimalno. V neki študiji so ugotovili celo, da zobni sklenini bolj kot belilo škodujejo sladke brezalkoholne pijače in sadni sokovi.

Kakšne so prednosti beljenja zob?

– Belilo lahko v sorazmerno kratkem času vidno posvetli še tako rumene zobe, saj je učinek beljenja lahko viden v nekaj tednih ali pa celo nekaj dneh (odvisno od metode).

– Uspeh beljenja je odvisen od tega, kako pogosto pacient nanaša belilno sredstvo na zobe, tako ima pacient nadzor nad tem, kakšen naj bo učinek beljenja.

– Nelagodje in stranski učinki beljenja so bolj izjema kot pravilo.

Kakšne so pomanjkljivosti?

Trenutno še ni rezultatov kakršne koli študije, ki bi pokazale stranske učinke in škodo dolgotrajnega beljenja zob. Kljub temu pa strokovnjaki ne priporočajo prepogostega beljenja zob, saj naj bi belilo le vplivalo na zobno sklenino. Še nekatere pomanjkljivosti beljenja pa so:

– Pacient mora, da doseže želeni rezultat, belilno sredstvo in opornico običajno nositi od šest do osem ur.

– Kemikalije v belilnem sredstvu lahko vplivajo na zaznavanje okusa in prebavo.

– Beljenje lahko povzroči večjo občutljivost zob, razdraži mehko tkivo in povzroči vnetje grla.

– Rezultat beljenja je težko napovedati, ker je odvisen od načina beljenja, barve sklenine in sklenine same.

– Težko je predvideti, ali bo rezultat beljenja zadovoljil pacientova pričakovanja ali ne.

– Beljenje je treba izvajati v presledkih in ga ponavljati, saj se zobje po določenem času ponovno lahko obarvajo.

In še nekaj o domačih metodah in sredstvih za beljenje zob …

Domača belilna sredstva vsebujejo peroksid oziroma nekaj odstotkov karbamid peroksida, ki pobeli zobno sklenino. Ta belilna sredstva lahko kupite v obliki gela, nanesete pa jih na posebno opornico, ki jo običajno izdela zobozdravnik, na podlagi pacientovega ugriza. Ker ob napačni uporabi tovrstnih sredstev lahko pride do uničenja zobnih živcev in sklenine je pomembno, da jih uporabljate pod zobozdravniškim nadzorom.

Nekatera belilna sredstva je treba uporabljati dva tedna, dvakrat dnevno, nekatera pa so namenjena nočni uporabi, uporabljati pa jih je treba teden ali dva. Če opazite kakršen koli stranski učinek, je o tem potrebno takoj obvestiti osebnega zobozdravnika. Povečana občutljivost zob je pri beljenju zelo pogost stranski učinek, a običajno izgine po koncu zdravljenja. Nekateri ljudje imajo med postopkom beljenja tudi težave z razdraženostjo mehkega tkiva, ki jo lahko povzroči neprimerna opornica ali pa samo belilno sredstvo.

Na trgu pa obstajajo tudi številne zobne paste z belilnim učinkom. Te vsebujejo majhne količine karbamid peroksida in drobne abrazivne delce, ki drsajo po zobni sklenini in zobe mehansko očistijo. Za razliko od drugih načinov beljenja zob, ta ni tako učinkovita, poleg tega pa se po uporabi tovrstnih zobnih past pogosto pojavi tudi skelenje zob.