Kaj je botoks in kako deluje? 

Pomlajevanje obraza z botulinskim toksinom (“botoksom”) je danes najpogostejši poseg v plastični kirurgiji. Z botoksom lahko na minimalno invaziven način zelo učinkovito osvežimo in pomladimo zgornjo tretjino obraza in posledično ves obraz.  Krčenje mišic na obrazu tvori gubice. Gubice so lahko dinamične (te so vidne le, ko uporabljamo obrazno mimiko, in so do neke mere tudi zaželene) ali statične, kar pomeni, da so prisotne že v mirovanju. Botoks v živčno-mišičnem stiku prepreči sproščanje nevromediatorja acetilholina. Tako se mišica ne more krčiti in je začasno oslabljena. 

Za katere dele obraza se botoks najpogosteje uporablja?

Najpogosteje z botoksom korigiramo dinamične gubice med obrvmi (“enajstica”), gubice okrog oči (“zajčje tačke”) in vodoravne gube na predelu čela. Injiciranje botoksa ima polega kratkoročnega učinka, t. j. zmanjšanje gubic  (posledično pa tudi svež, spočit videz), tudi dolgoročni učinek, saj z rednim injiciranjem preprečimo poglabljanje gube. Botoks lahko uporabimo tudi pri korekciji nasmeha, ko je ob nasmehu vidna zgornja dlesen (t. i. gummy smile), ali pa za korekcijo drobnih gubic nad zgornjo ustnico (v tem primeru botoks kombiniramo z dermalnimi polnili). Z botoksom lahko korigiramo tudi navpične gube na vratu (t. i. platysmal bands), ki so posledica prekomernega krčenja vratne mišice (platizme), pa tudi drugih mišic na obrazu.  

Morda niste vedeli, vendar lahko botoks uporabljamo tudi za zmanjšanje prekomernega potenja (strokovno hiperhidroze) tako dlani kot pazduh. Močno potenje lahko povzroča psihosocialne stiske in izogibanje druženju. Z več manjšimi vbrizganji botoksa v predel dlani ali pazduh zmanjšamo delovanje žlez znojnic, ki so odgovorne za izločanje znoja. 

V medicini se botoks sicer uporablja tudi v nevrologiji (zdravljenje spastičnosti pri otrocih in odraslih ter določenih vrst glavobola), v proktologiji, urologiji …

Nekateri pravijo, da je botoks 'strup'. Je to res?

Beseda toksin v slovenskem prevodu pomeni strup. Botulin toksin je nevrotoksin, ki ga proizvaja bakterija Clostridium Botulinum. Zastrupitev s tovrstno bakterijo lahko povzroči botulizem, stanje, ki povzroči ohromitev določenih skupin mišic. Botulizem je izredno redka zastrupitev. Tovrstna bakterija proizvaja osem vrst toksinov, tip A je farmakološko obdelan in registriran za uporabo v estetski medicini. Ameriška zdravnika Carruthers in Carruthers sta že leta 1992 prvič opisala uporabo botoksa za glajenje gubic med obrvmi. Količina injiciranega botoksa se meri v enotah, ki se razlikujejo glede na proizvajalca. Količina enot, ki jih uporabljamo v estetski medicini, je nekaj desetkrat manjša od tiste, ki jo uporabljajo na primer nevrologi pri zdravljenju spastičnosti pri otrocih in odraslih. Zato sta beseda strup in posledičen strah pri uporabi botoksa popolnoma odveč. 

Kakšni so njegovi učinki, kdaj se začnejo poznati in koliko časa navsezadnje traja učinek? 

Botoks prične učinkovati  4–7 dni po injiciranju. Učinek je postopen, vendar je poln v roku 10–14 dni. Učinek botoksa traja 4–6 mesecev in tudi popušča postopoma. To je odvisno od uporabe mimike obraza: najprej učinek botoksa popusti na mestih, kjer mimiko najpogosteje uporabljamo (navadno okrog oči). Ko učinek popolnoma popusti, je stanje enako kot pred injiciranjem, nič slabše. Kratkoročni učinek botoksa je tako svež, spočit in mladosten izgled predvsem zgornje tretjine obraza. Dolgoročni učinek rednega injiciranje botoksa pa je preprečevanje poglabljanja gube. To pomeni, da se dinamične gubice ne spremenijo v statične – torej take, ki so prisotne tudi v mirovanju, ko ne uporabljamo mimike.

Kako dolgo traja takšen poseg? Ali je boleč?

Poseg opravimo v ambulanti in traja do 30 minut. Predhodno očistim obraz s fiziološko raztopino, si označim točke injiciranja in injiciram botoks v standardnih količinah. Uporabim najfinejšo iglo, tako je injiciraje praktično neboleče.  Najpogosteje z botoksom korigiramo gubice med obrvmi (“enajstica”), gubice okrog oči (“zajčje tačke”) in vodoravne gube v predelu čela. 

Po injiciranju se lahko vrnete na delovno mesto ali nadaljujete z opravki. Nekaj ur po injiciranju odsvetujem obisk savne, ležanje ter športno aktivnost. Redko se pojavi glavobol, ki ga ublažite s protibolečinsko tableto.

Obstaja kakšna starostna meja (spodnja in zgornja), kdaj in do kdaj lahko začnemo vbrizgavati botoks?

Za injiciranje botoksa se odločajo ženske, ki si želijo bolj spočitega, svežega, mladostnega videza, hkrati želijo biti še vedno videti naravno. Z botoksom zelo učinkovito pomladimo zgornji del obraza. Najprimernejši čas za začetek injiciranja je zelo individualno pogojen. Ženske se zanj odločijo, ko jih začno gubice na obrazu motiti. Dostikrat tudi potožijo, da jih znanci sprašujejo, zakaj so slabe volje ali utrujene, čeprav niso. V povprečju se ženske za botoks odločajo po 30. letu starosti. Večina žensk z injiciranjem botoksa redno nadaljuje in tudi povedo, da jim injiciranje botoksa predstavlja rutinsko skrb zase – tako kot obisk kozmetičarke, frizerke ali maserja.

Pogosto injiciranje botoksa kombiniramo z injiciranjem dermalnih polnil. S kombinacijo obojega lahko dosežemo še mladostnejši videz in estetsko skladen obraz. Učinki botoksa in učinki tkivnih polnil so popolnoma različni, marsikdo pa ne ne loči med delovanjem teh snovi. Z botoksom zgladimo dinamične gubice, ki so nastale zaradi uporabe mimičnih mišic (pri smejanju, mrščenju ...). S tkivnimi polnili povrnemo izgubljeni volumen obraza in/ali zapolnimo globoke gube, ki niso toliko odvisne od delovanja mišic, ampak bolj od povešenosti in staranja obraza. Bolnicam vedno priporočam kombinacijo obojega. 

Težko rečem, kaj je zgornja meja za uporabo botoksa, saj je to zelo pogojeno s tipom kože, načinom staranja, izpostavljenostjo soncu, kajenjem ... Ko je stanje obraza takšno, da nekirurške tehnike pomlajevanja ne dajo več zadovoljivega rezultata ali pa stanje celo poslabšajo, je treba razmisliti o kirurškem načinu osvežitve obraza. Tu imam v mislih korekcijo zgornjih ali spodnjih vek (blefaroplastiko), dvig obraza (face lift), dvig obrvi (brow lift) itd. Namen tovrstnih posegov ni sprememba oblike obraza ali zaustavitev procesa staranja. Njihov namen je osvežitev obraza ter vrnitev stanja obraza za približno 10–15 let nazaj. Torej svež, naraven in spočit videz, ne t. i. “done”, “preveč zategnjen” ali “plastičen” videz. 

Ali po botoksu posega več žensk ali moških? Je morda delež enak?

Botoks zagotovo uporablja več žensk kot moških. Vendar se zanimanje tudi pri moških povečuje. Tudi moški se radi dobro počutijo v svoji koži in so radi videti mladostno ter spočito! To lahko dvigne njihovo samopodobo, kar pa je – tako kot pri drugih estetskih posegih – povezano z uspešnostjo v življenju. S poznavanjem anatomije obraza, znanjem in izkušnjami lahko tudi pri moških z injiciranjem botoksa dosežemo naraven, vendar mladostnejši videz zgornje tretjine obraza.

Ali lahko pride pri uporabi botoksa do zlorabe oz. prekomerne uporabe? Kdaj bi sami rekli, da uporaba postane pretirana? 

Težko rečem, da pri uporabi botoksa pride do zlorabe oz. pretirane uporabe. Neželeni, »bizarni« rezultati po uporabi botoksa so bolj posledica nepoznavanja anatomije obraza in nepravilne tehnike injiciranja. Zapleti po injiciranju botoksa so lahko asimetrija (to lahko navadno popravimo z minimalnim dodatkom botoksa), ptoza zgornje veke in nenaraven izgled obrvi. Vsi ti zapleti so zelo redki. O pretirani uporabi oz. zlorabi pa lahko govorimo pri uporabi dermalnih polnil. Sem štejemo nenaraven izgled zaradi prenapihnjenih lic, prevelikih ustnic itd.

Ali kot strokovnjakinja tudi sama uporabljate botoks?

Kljub temu da gre za osebno vprašanje, vedno priznam, da tudi sama redno uporabljam botoks. To povem tudi pacientkam, ki me vprašajo in še razmišljajo o prvem injiciranju. Po mojem mnenju je botoks ena najučinkovitejših metod pomlajevanja. Z minimalno invazivnim posegom in brez okrevanja lahko ob pravi indikaciji dosežemo zelo spočit in mladostnejši videz predvsem zgornjega dela obraza. 

Za konec bi vas še vprašala, kje je po vašem mnenju meja med zdravim sprejemanjem staranja in željo po večni mladosti. 

Meja med razumnim sprejemanjem staranja in željo po večni mladosti je zelo individualno pogojena. Sama sem zagovornica razumnega sprejemanja staranja. To seveda ne pomeni, da nisem tudi zagovornica lepotnih popravkov – sem, ampak vse do razumne mere. Z estetsko medicino lahko pomagamo, da boste videti tako, kot se počutite. 

Na način, kako se staramo, vpliva veliko dejavnikov: genske predispozicije, način življenja, prehrana, izpostavljenost soncu, kajenje, stres itd. – in na vse ne moremo vplivati. Procesa staranja tudi ne moremo ustaviti.

Z estetskimi posegi lahko obraz pomladimo za 10–15 let, vendar se staranje nadaljuje, in sicer ne samo na obrazu, ampak tudi na drugih delih telesa. Zato tudi svojim pacientkam vedno povem, da z estetskimi posegi ne želimo dam spreminjati v tridesetletnice, ampak jim želimo pomagati na način, da omilimo nepravilnosti oziroma posledice staranja, ki jih obremenjujejo, da bodo ponovno zadovoljne s svojim videzom in s seboj.