Lansko poletje je Gašper Kramar sprejel eno najpomembnejših odločitev v življenju – drastično spremeniti življenjski slog in se enkrat za vselej znebiti odvečne teže. Čeprav to ni bil njegov prvi poskus hujšanja, je sam pri sebi vedel, da bo tokrat drugače. Trdno prepričan o sebi je svojo preobrazbo poimenoval kar 'projekt SIXPACK', saj ni želel biti polovičarski. Zadal si je namreč, da bo imel nekoč izklesan trebuh. Prvi in verjetno najtežji del je že za njim – izgubil je 100 kilogramov in danes je tako rekoč neprepoznaven.
Gašper nam je po prvem posegu zaupal, da je bilo vse skupaj zanj veliko bolj naporno, kot si je predstavljal. Bolečine so bile namreč zelo močne, in ko je hotel vstati, se mu je močno zavrtelo, postalo mu je slabo, oblila ga je vročina. V bolnišnici je ostal en dan dlje, kot je bilo načrtovano, a pravi, da je vse v redu. Kako so potekale priprave in operacija, za kakšen poseg pravzaprav gre in kakšno okrevanje Gašperja čaka, vam razkrijemo v naslednjih dneh. |
Pred prvim posegom smo Gašperja obiskali v domačem okolju in z njim poklepetali o vzrokih, ki so pripeljali do prekomerne teže, odločitvi, da enkrat za vselej izgubi odvečne kilograme, in spremenjenem življenjskem slogu, s katerim navdihuje tako domače in prijatelje kot sledilce na družbenih omrežjih.
Gašper, vrniva se v čas pred začetkom tvoje preobrazbe. Kaj je pripeljalo do tega, da je tvoja tehtnica pokazala skoraj 200 kilogramov?
Nekako od petega leta sem začel 'vzhajati kot kruh'. Priznam, premalo sem se gibal in pojedel sem veliko sladkarij. Hrane količinsko niti ne toliko, sladkor je pa zame res največja pregreha. In tega sladkorja je bilo resnično preveč. Po navadi je bilo tako, da sem po napornem dnevu prišel domov, si na hitro pripravil večerjo, potem pa se zleknil pred televizijo in pojedel celo čokolado ter spil tudi do liter sladke gazirane pijače. Skratka gora kalorij, ki so se samo nabirale in nabirale. Poleg tega se nisem ravno veliko ukvarjal s športom, ampak sem raje obiskal kakšno restavracijo in si privoščil kaj dobrega na krožniku.
Kako pa je prekomerna teža vplivala na tvojo samozavest?
Na splošno sem zelo samozavesten človek, tako da me teža niti ni tako obremenjevala. Prav tako se nisem nikoli sekiral, kaj si drugi mislijo o meni. Zdi se mi, da sem se sprijaznil s tem, da sem, kakršen sem, in sem znal s tem živeti.
Si se že kdaj prej skušal znebiti odvečne teže?
Vsi, ki imamo težave s težo, se poigravamo z željami, da bi nekaj naredili v tej smeri, da bi shujšali. In tudi sam sem že od najstniških let večkrat poskusil z najrazličnejšimi dietami. Nekatere so celo delovale, a se je pojavil tisti klasični jo-jo efekt. Nekaj kilogramov izgubiš, potem izgubiš tudi voljo, kilogrami se vrnejo oziroma jih pridelaš še dodatnih deset in tako prideš počasi do skoraj 200 kilogramov. Nazadnje, ko sem se tehtal – to je bilo na zdravniškem pregledu pred vstopom v Masterchef kuhinjo – sem imel 185 kilogramov. Verjamem, da sem se med šovom zredil še nekaj kilogramov, tako da sem jih imel po mojem 195, torej skoraj 200. Priznam, te kilograme je težko nositi s seboj. Do zdaj sem shujšal že 90 kilogramov, torej jih imam trenutno 95. Če danes pogledam nazaj, nikoli prej nisem bil tako odločen in tudi nikoli prej ni bilo tako drastičnega rezultata.
Kaj je bilo tokrat drugače? Kdaj in zakaj si sprejel odločitev, da se odvečnih kilogramov končno znebiš za vedno?
Bil je prav specifičen dan, in sicer 1. julij 2018. Takrat sem se trdno odločil, da naredim presek. Z danes na jutri, iz ogromne čokolade na ničlo. Kaj je bil tisti glavni razlog, bi rad obdržal zase, vsekakor pa ni bilo povezano z zdravjem, kakor bi marsikdo pomislil. Bil sem zdrav in tudi zdaj sem na srečo zdrav. Eden od povodov pa je bil zagotovo tudi Masterchef. Namreč ko sem se gledal na televiziji, mi ni bilo najbolj všeč, kar sem videl. Ko smo s sotekmovalci stali drug zraven drugega, je bila res bistvena razlika med mano in njimi.
Kako si se lotil preobrazbe? Si poiskal strokovno pomoč?
Začel sem popolnoma sam in sledil zdravi kmečki pameti – manj jesti in se več gibati. Na začetku sem treniral tudi po trikrat na dan, a ne še v fitnesu. Poklical sem prijatelja, ki ima boksarski klub, in začel treninge boksa. To so res intenzivni treningi, ki sem jih kombiniral s hojo na Rožnik ali Šmarno goro. Ob napornih treningih pa sem jedel zelo zelo malo oziroma skoraj nič. Rezultat je bil sicer opazen, po treh mesecih sem na tak način izgubil 30 kilogramov, zavedal pa sem se, da to ni ravno najbolj zdrav način hujšanja in da tako ne morem v nedogled. Zato sem se odločil, da si poiščem strokovno pomoč.
Po pomoč si se obrnil na Gašperja Groma, dipl. dietetika, svetovalca za prehrano LCHF in fitnes strokovnjaka. Kako ti je pomagal pri spremembi življenjskega sloga?
Mislim, da je Gašper človek, ki res iskreno rad pomaga takim, kot sem jaz, torej ekstremno težkim ljudem. Kot vedno poudarja – najpomembnejša je prehrana. Sam je specialist na tem področju in mi je predpisal dieto, ki sem se je držal ves čas. Ravno tako je zame sestavil prilagojen program treningov. Seveda sva začela zelo počasi, saj pri takšni teži ne moreš trenirati intenzivno in dvigovati pretežke uteži. So se pa rezultati poznali že zelo kmalu in mi dali še dodatno motivacijo.
Si imel pomisleke pred LCHF načinom prehranjevanja, ali ti ustreza?
LCHF način prehranjevanja mi resnično zelo ustreza, saj obožujem meso, jajca in zelenjavo. Nikoli si nisem predstavljal, da si lahko z določeno vrsto hrane zadovoljen, ješ veliko, nisi nič lačen in hkrati hujšaš. To mi je zelo pomagalo. Seveda takšen način ni za vsakogar, nekdo namreč lahko ne je mesa in si zato težje sestavi jedilnik, ampak meni osebno je t. i ketonska dieta pisana na kožo. Ena pozitivnih stvari pri ketonski dieti je tudi, da si lahko obroke za ves dan pripravim vnaprej, in to v samo dvajsetih minutah. Res pa je, da smo prej veliko z družbo hodili po restavracijah, in priznam, da še vedno uživam v tem, da se nekam useden in nekdo kuha zame. Tako sicer večinoma kuham sam, še vedno pa občasno jem v restavracijah. Na srečo so šli trendi v to smer, da tudi gostinci ponudbo prilagajajo drugim načinom prehranjevanja, tako da vedno najdem kaj zase.
Pa se kdaj pregrešiš?
Ne glede na vse še vedno obožujem 'cuker', in če se že pregrešim, se pregrešim s sladkarijami. Vsake toliko si tako privoščim kakšen košček čokolade ali na primer na rojstnem dnevu grižljaj torte, ampak prepričan sem, da 300-gramske čokolade ne bom pojedel nikoli več.
V letu in pol ti je torej uspelo s spremenjenim življenjskim slogom izgubiti 100 kilogramov. Kako je sprememba vplivala na tvojo samozavest, privlačnost in počutje?
Sem zelo realen človek in se zavedam, da s 185 kilogrami nisem bil privlačen. Ne glede na to, kako sem bil samozavesten, nasprotnega spola nisem privlačil. Zdaj se razlika seveda opazi, človek čuti poglede in posledično se mi je samozavest na tem področju še okrepila. Tudi občutek, ko se lepo oblečem in se pogledam v ogledalo, je neopisljiv. Največjo razliko pa seveda opazim pri počutju in zmogljivosti. Že samo hoja po stopnicah, ki je za normalnega človeka, ki nima težav s težo, nekaj povsem samoumevnega, je bila zame naporna. Zdaj mi vsakodnevna opravila, na primer zavezovanje čevljev in sklanjanje, ne povzročajo več težav. V fizičnem smislu se počutim fantastično.
Sodeč po objavah na tvojih družbenih omrežjih si tudi zunaj telovadnice zelo aktiven, udeležuješ se športnih tekmovanj. Lahko poveš kaj več o tem?
Zame ni 'point' samo fitnes, torej pridobivanje mišične mase. Predvsem mi je pomemben aktiven način življenja, zato rad tečem in kolesarim, zelo pa me osrečuje tudi osvajanje naših vrhov. Sem pa po naravi zelo tekmovalen človek. Rad tekmujem, pa tudi če sam s seboj. Zdi se mi namreč, da si moraš vedno sam pri sebi postavljati cilje in stremeti vedno višje. Tako da si na primer vsak teden postavim kakšen nov cilj, in ker sem trmast, vem, da ga bom dosegel. Za letos sem si zadal tudi dva malce večja cilja, in sicer osvojiti Triglav, kar mi je uspelo septembra, in preteči 10 kilometrov v manj kot eni uri na Ljubljanskem maratonu, in tudi to mi je uspelo. Tudi za naprej imam zelo ambiciozne cilje. Med drugim si želim osvojiti enega od pettisočakov in priti na Triglav v manj kot treh urah.
Kako na tvojo preobrazbo in spremenjen življenjski slog gledajo tvoji bližnji in prijatelji?
Najbolj vesela mojega uspeha je zagotovo moja mama. Vsaka mama namreč svojemu otroku, ki ga ima najraje na svetu, želi le najboljše. In zdaj jo razumem, da se ji je verjetno trgalo srce, ko me je gledala takega, čeprav z zdravjem nikoli nisem imel težav. Vse življenje so mi ona in tudi vsi moji bližnji želeli samo dobro in me spodbujali, naj shujšam. Ampak odločitev za takšno spremembo mora človek sprejeti sam. Lahko ti tisoče ljudi reče 'naredi nekaj', a če se sam ne odločiš, ne bo uspeha. So pa zdaj tudi vsi ostali ponosni name. Tu in tam se dobimo s prijatelji na pijači in se smejimo temu, kako so se stvari spremenile. Včasih so me gledali kot tistega najdebelejšega, danes pa se obračajo name po športne in prehranske nasvete. Me pa prijatelji seveda zelo podpirajo in na začetku so vsi z mano hodili in me tako še dodatno motivirali.
Zaradi svojega neverjetnega uspeha si postal zgled tudi ljudem, ki te poznajo zgolj s televizije in družbenih omrežij, mnogi se tudi obračajo nate po nasvete. Kaj ti to pomeni?
Dokler nisi sam v teh okoliščinah, se ne moreš zavedati, kako je to dober občutek, ko lahko nekomu pomagaš. Meni je resnično v čast, da se danes ljudje obračajo name, da mi čestitajo, veliko pa je tudi takih, ki so zaradi mene sprejeli odločitev in nekaj tudi naredili v tej smeri.
Kaj bi za konec svetoval vsem, ki so se znašli v podobnih okoliščinah kot ti in ne najdejo izhoda iz začaranega kroga boja z odvečnimi kilogrami?
Res ne maram, da se ljudje izgovarjajo. Vse se da, če se hoče, in jaz pravim – samo dobro razmislite, kako in kaj, odločitev mora biti 100-odstotna ali pa 1000-odstotna, in ko se enkrat odločiš za tako spremembo v življenju, gre brez težav. Meni osebno je to leto in pol minilo, kot bi mignil. Ni mi bilo naporno, ni bilo težko, ker sem prej v glavi uredil stvari. Po naravi sem ekstremist, in če se lotim določene zadeve, se je lotim 100-odstotno ali pa sploh ne. Zato sem verjetno eden redkih resnično verjel, da bom dosegel takšen rezultat. In šel bom do konca, popuščanje ne pride v poštev.
Gašper je o svoji poti v šovu MasterChef Slovenija in o načrtih o preobrazbi spregovoril že v naši spletni pogovorni oddaji #TBT; del pogovora si lahko ogledate TUKAJ, celoten pogovor pa vas čaka na VOYO.