Posegi, kot so botoks, dermalna polnila, laserske terapije in biostimulativne metode, se danes uporabljajo tako za korekcijo znakov staranja kot tudi za preventivo pri mlajših posameznikih. Četudi je ponudba široka in privlačna, se ob tem porajajo številna vprašanja – o učinkovitosti, dolgoročnih rezultatih, vplivu življenjskega sloga in celo etičnih mejah posegov. 

Zato smo se pogovarjali z mag. Miranom Križančičem, dr. med., specialistom plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije, ki je odgovoril na vsa vprašanja, ki se vam morda podijo po glavi. Zakaj so ti posegi postali tako množični, katere metode se uporabljajo, komu so namenjene, kako vplivajo na naraven videz ter kaj lahko pričakujemo od prihodnosti nekirurškega pomlajevanja?

Nekirurški posegi za pomlajevanje obraza so v zadnjih letih postali izjemno priljubljeni. Kaj mislite, da je glavni razlog za ta trend – dostopnost, krajši čas okrevanja ali spremembe v dojemanju lepote?

V zadnjih letih se je število nekirurških (pa tudi kirurških) posegov za pomlajevanje obraza izredno povečalo. Razlogov je več in so pravzaprav vsi našteti. Verjetno je najpomembnejši razlog razvoj kvalitetnih, a hkrati cenovno dostopnih postopkov in materialov, ki se pri tem uporabljajo. Pred leti namreč ni bilo hialuronskih polnil in drugih tehničnih metod (npr. fokusiranega ultrazvoka, radiofrekvenčnih tehnik, laserjev), tako da je bilo pomlajevanje dosegljivo zgolj s kirurškimi metodami, ki pa seveda zahtevajo daljše okrevanje, povezane pa so tudi z višjimi cenami in možnostjo zapletov. Dostopnost je tako večja, saj je izvajalcev več, s stališča osebne ekonomije pa se je v zadnjih letih precej zvišal standard ljudi in s tem cenovna dostopnost posegov. 

Drugi velik razlog pa je trend modernega sveta, ki poveličuje mladost, lepoto in estetski izgled. Seveda je v veliki meri generiran s strani industrije, ki ponuja te rešitve, bodisi prek direktnega oglaševanja bodisi prikritega, na primer prek socialnih omrežij. Dojemanje lepote je namreč zelo subjektivno, naša podzavest pa pod vplivom signalov iz okolice. Komu, na primer, so bile v osemdesetih letih lepe trajne pri dvajsetletnicah in oprijete majice ter zvončaste hlače? Pa so bile, praktično vsem, saj je bilo to takrat modno. Prav tako se lahko vprašamo, komu so všeč danes račkaste ustnice – a očitno je dovolj veliko število oseb, ki jim očitno so.

Najpogosteje se omenjajo botoks, dermalna polnila in terapije z laserjem. Kako se te metode med seboj razlikujejo glede na učinek, trajnost rezultatov in primernost za različne starostne skupine?

Botoks, dermalna polnila in laserske terapije niso nekaj, kar bi lahko nadomestilo eno drugega, pač pa delujejo na popolnoma različnih principih in so v končni fazi komplementarne metode – metode, ki se dopolnjujejo. Za dosego kar najboljšega rezultata je pogosto treba kombinirati dve ali kar vse tri metode. 

Vsaka metoda ima seveda svoje značilnosti, predvsem pa – vsaka je namenjena doseganju specifičnega rezultata. Botoks uporabljamo za zmanjšanje aktivnosti mišic. Na obrazu te mišice prevladujejo v zgornjem delu obraza, na primer na čelu, med obrvmi ali ob očeh. Botoks prepreči oz. zmanjša krčenje obraznih mimičnih mišic, zato se gube več ne izražajo. Včasih botoks uporabljamo tudi za zožanje spodnjega dela obraza, za nežen dvig ustnih kotičkov, zmanjšanje prekomernega dviga zgornje ustnice (t. i. gummy smile) ali zmanjšanje vertikalnih linij na vratu. Te aplikacije so predvsem estetske, torej za odpravo znakov utrujenosti, neprespanih noči in staranja. Botoks pa uporabljamo tudi za funkcionalne težave, kot so na primer prekomerno potenje, nehotno nočno škripanje z zobmi (bruksizem) ali nekatere oblike glavobola.

Polnila po drugi strani ne vplivajo toliko na gube, ki nastanejo zaradi krčenja mišic, pač pa z njimi polnimo in oblikujemo specifična področja obraza. Določena področja z leti izgubljajo svoj volumen (na primer lica in lični loki), kar lahko rekonstruiramo z dodajanjem ustreznega polnila, druga področja so lahko prirojeno neharmonična – na primer majhna, nazaj potisnjena brada, in tudi to lahko z dodajanjem polnila naredimo bolj pravilnih in harmoničnih proporcev. Estetika obraza in telesa je namreč v skladnosti posameznih delov, ki tvorijo celoto. Prav zato preveč polnjene ustnice izgledajo groteskno, pretirano in neestetsko. Na žalost se mnogi izvajalci posegov, pa tudi pacienti sami, tega ne zavedajo, dokler jim tega ne povedo drugi.

Laserske terapije so namenjene predvsem površinskim korekcijam, saj fotoni kot nosilci energije ne morejo prodreti globlje v tkivo. Oz. bi lahko, a bi pri tem povzročili preveč nenadzorovane poškodbe tkiva. Zato se laser uporablja za glajenje manjših, površinskih gub, obnovo zgornjih slojev kože in odpravo kožnih sprememb in žilic. Za vsako od teh aplikacij pa je treba uporabiti ustrezen laser s primerno energijo.

V zadnjem času veliko govorimo o biostimulativnih polnilih in terapijah, ki spodbujajo naravno tvorbo kolagena. So te metode prihodnost nekirurškega pomlajevanja in ali lahko dolgoročno nadomestijo klasične posege, kot so botoks in hialuronska polnila?

Biostimulativna polnila in terapije za spodbujanje tvorbe kolagena so relativno nove metode, ki z vnosom določenih substanc dejansko povečajo količino kolagena, torej osnovnega gradnika podpornih elementov v telesu. Na ta način se podpornost tkiva zviša in s tem zmanjša ali prepreči tvorba gub in povešanje tkiva. Metoda je učinkovita, je pa klasičnim terapijam, kot sta botoks in polnila, kvečjemu komplementarna in jih ne more nadomestiti, saj ne nadomešča volumna, niti ne vpliva na krčenje mišic, da bi lahko preprečila nastanek mimičnih gub. Na področju ohranjanja mladosti in pomlajevanja ter s tem povezanim razvojem novih učinkovitih tehnik in materialov je razvoj izredno hiter in na tem področju poteka ogromno raziskav. Prepričan sem, da bomo kmalu uporabljali postopke, ki bodo še bolj učinkovito zavirali staranje in delovali tudi na tvorbo elastičnih elementov v koži. Z leti se namreč elastičnost kože manjša in to je razlog, da prihaja do povešanja, spreminja se dinamičnost obraznih linij, podoba pa dobiva postaran izgled. Učinkovita obnova elastičnih vlaken je nekako sveti gral pomlajevanja, a zaenkrat se še vedno spretno izmika. 

Eden od glavnih pomislekov pri nekirurških posegih je naraven videz. Kako preprečiti, da obraz ne izgubi svoje mimike ali ne postane preveč zamrznjen'?

Kot pri vseh stvareh v življenju je edini recept prava količina na pravem mestu. Tu govorim o količini botoksa, ki direktno deluje na krčenje mišic in s tem izraznost mišic, pa tudi o polnilih – prevelika količina namreč lahko onemogoči naravno dinamiko obraza in posledično povzroči videz zamrznjenosti. Prava količina pa ni enaka za vsakega posameznika, saj smo vsi individualni in unikatni. Ravno zato sodi v sklop vsake aplikacije tudi temeljita analiza stanja, identifikacija področij, ki jih je mogoče ali smiselno spremeniti, nato pa aplikacija individualno odmerjenih količin. In tu je seveda najbolj pomembno, da je tisti, ki te posege izvaja, resnično ustrezno izobražen, predvsem pa izkušen in natančno ve, kaj dela.

Ali so nekirurške metode resnično alternativa klasičnim liftingom obraza? Kje je meja med dosegljivimi rezultati brez kirurškega posega in trenutkom, ko je kirurški lifting še vedno edina učinkovita rešitev?

Pri ohranjanju in vzdrževanju mladostnega in estetskega videza so v principu trije nivoji. Prvi je skrb za povrhnjico kože, preprečevanje učinkov UV-žarkov in drugih dejavnikov, ki vplivajo na prepustnost kože. Sem sodijo različne kreme, Pelleve (radiofrekvenčna terapija), HIFU (terapija s fokusiranim ultrazvokom) in druge. To je pomemben nivo, saj je koža naša prva obramba in zaščita pred vplivi iz zunanjosti. Drugi nivo so nekirurške, malo invazivne metode, kot so botoks, polnila in biostimulatorji – ta nivo deluje globlje, v podkožju, spreminja krčenje mišic, dodaja volumen in uravnava podpornost tkiv. Na tretjem nivoju so kirurški postopki. Prejšnje metode ne morejo na primer odstraniti odvečne, povešene kože, intenzivneje dvigniti obrvi ali povešenih lic. In zaenkrat to še vedno ostaja v domeni kirurgije. Ko nič drugega več ne učinkuje, so na vrsti kirurški postopki. In ja, nož je zadnji nivo v vrsti postopkov pomlajevanja, a zaenkrat se mu še ne moremo popolnoma izogniti.

V zadnjih letih se vse več govori o kombiniranih tretmajih, kjer se združujejo različne tehnike za optimalne rezultate. Kakšne sinergije lahko dosežemo s sočasno uporabo botoksa, polnil, laserskih terapij in mikroigličnih tretmajev?

Kot rečeno, so vse te metode komplementarne, se dopolnjujejo. Delujejo na različne anatomske in molekularne strukture, ki sodelujejo pri procesih staranja. Tudi pri ohranjanju fizične kondicije je na primer pomembno, da skrbimo tako za uravnoteženo prehrano kot za aerobno in anaerobno vadbo, pa vadbo različnih sklopov mišic, za ustrezno regeneracijo in počitek. In kot ni dovolj, da gremo zgolj enkrat na fitnes, je tudi pri metodah pomlajevanja in ohranjanja estetske kondicije pomembno, da uporabljamo postopke redno in ne dovolimo, da se stanje preveč poslabša. Vedno je namreč lažje vzdrževati nivo, ko je ugoden, kot ga bistveno zviševati, če je stanje že res slabo.

Kako velik vpliv ima življenjski slog na učinke nekirurškega pomlajevanja? Ali lahko zdrava prehrana, hidracija in zaščita pred soncem podaljšajo učinek teh tretmajev?

Življenjski slog vpliva že na to, kako je generalno stanje metabolizma, hitrost obnove in regeneracije tkiv, tako da vsekakor vpliva tudi na učinke nekirurškega pomlajevanja. Degradacija kolagenskih vlaken pod vplivom UV-žarkov sonca je namreč eden od osnovnih mehanizmov staranja kože in s tem izgleda, vitamini pa direktno vplivajo na sintezo kolagena. Po drugi strani pa hiter metabolizem lahko hitreje razgradi polnila in nadomesti receptorje, ki jih je deaktiviral botoks, tako da občasno opazimo pri športnikih, da učinki popustijo nekoliko hitreje.

Veliko se govori o razliki med ženskimi in moškimi obrazi pri estetskih posegih. Ali so tehnike nekirurškega pomlajevanja enake za oba spola ali se razlikujejo glede na strukturo obraza, pričakovane rezultate in naravno staranje kože?

Vsekakor imata moški in ženski obraz različne značilnosti, ki jih moramo spoštovati, če ne želimo ženskemu obrazu dati moškega videza in obratno. Aplikacije, ki so pri ženskah običajne, lahko pri moških naredijo učinek, ki ne bo deloval estetsko. Na primer, visoke, poudarjene ličnice lahko pri moškem delujejo pretirano ženstveno, močno izražene čeljustne linije pa bolj moško. Tudi struktura in debelina kože je različna – pri moških običajno debelejša. In seveda moramo te specifičnosti upoštevati pri vseh posegih, saj lahko le tako zagotovimo ustrezen rezultat.

Nekirurško pomlajevanje postaja vedno bolj priljubljeno tudi med mlajšimi ženskami, ki želijo preventivne tretmaje. Ali menite, da se s tem premika meja staranja in ali obstaja tveganje, da se začnejo ti posegi izvajati prezgodaj?

Preventiva je pomembna, saj lahko prepreči nastanek neželenih dolgoročnih posledic staranja in zunanjih vplivov. Na primer, zaščita pred UV-žarki je potrebna in smiselna ne glede na starost. Še več, študije kažejo, da je v prvih tridesetih letih življenja še posebej pomembna in se je v mladosti res dobro varovati pred prekomerno izpostavljenostjo sončnim žarkom. Le-ti prek energije v UV-spektru vplivajo na degradacijo podpornih, kolagenskih in elastinskih elementov v koži, kožo tanjšajo in sušijo, vplivajo pa tudi na genetski material v kožnih celicah in posledično povzročajo njegovo okvaro ter pojav benignih in malignih kožnih sprememb. Izpostavljanje v kasnejšem življenjskem obdobju ni več tako kritično, a je zaščita seveda še vedno potrebna.

Drugi vidik pa so preventivni tretmaji, ki so v osnovi namenjeni odpravi znakov staranja, torej pomlajevanju. Po mojem mnenju so mnogi taki tretmaji v (pre)zgodnji dobi nepotrebni. Staranje je naraven proces in to, da se nekdo boji staranja že v času, ko spremembe niso izražene, in želi terapij, ki so namenjene že izraženim znakom, ni dobro. Taka oseba se bo torej vse življenje bala, da se bo postarala. In ja, seveda se bo, pa če se še tako trudi, da se ne bi. Živeti vse življenje v strahu pred nečim, kar je neizogibno, je seveda škodljivo. Prav zato je dobro, da se o smiselnih postopkih pogovorimo s strokovnjakom, ki bo realno povedal, kaj je potrebno in racionalno, kaj pa je zgolj marketinški trik za pospeševanje prodaje storitev ali izdelkov.

Kam gre razvoj nekirurških estetskih posegov? Katere tehnologije in metode pričakujemo v prihodnosti in ali menite, da bodo nekega dne popolnoma nadomestile kirurške posege?

Znanost in s tem napredek tehnik, postopkov in učinkovin je neprestan in v zadnjih letih eksponenten. Računalniki in obdelava velikih količin podatkov ter simulacije, ki jih omogoča umetna inteligenca, ta razvoj samo še pospešujejo. Popolnoma sem prepričan, da bomo v prihodnjih letih dobili nove, učinkovitejše načine za preprečevanje, pa tudi odpravo znakov staranja. Z vplivanjem na procese staranja bomo lahko vzdrževali mladosten videz praktično vse življenje. Fizična podoba ne bo več kazala naših bioloških let. Pa tudi ta bodo zabrisana, saj bomo lahko uravnavali tudi procese, ki potekajo v nas. In od točke večne mladosti, ki je pred nami, ni več daleč do točke večnega življenja. Seveda pa bo to dosegljivo le ljudem, ki si ga bodo lahko finančno privoščili. In kakor koli se to še trenutno zdi nepredstavljivo, bo to kmalu dejstvo. Pri zdravljenju namreč uporabljamo znanje, ki ga imamo v določenem trenutku zgodovine. Terapija, ki so jo na primer nudili predsedniku Washingtonu za težave z vnetjem grla, je bila puščanje krvi. To je bila terapija za predsednika. A druge niso poznali. Čez leta se bodo verjetno čudili tudi terapijam, ki jih uporabljamo danes, saj bodo druge, naprednejše, veliko bolj učinkovite in manj invazivne.