Večini ljudi krčne žile predstavljajo predvsem estetsko težavo, nekateri pa zaradi njih doživljajo tudi bolečino in neprijeten občutek težkih nog. Čeprav so večinoma nenevarne, pa lahko povzročijo tudi resne zdravstvene zaplete, zato jim morate posvečati le nekoliko več pozornosti.

Po čem jih prepoznamo?

Krčne žile so običajno neboleče, a vidno izstopajoče in navidez večkrat zasukane žile vijolične oziroma modre barve. Simptomi pa poleg vidnih znakov lahko vključujejo:

- občutek težkih nog in bolečino v nogah;

- žgoč, utripajoč občutek, mišične krče in otekanje spodnjega dela noge;

- bolečino, ki se po daljšem obdobju sedenja ali stanja okrepi;

- srbečico okoli ene ali več ven;

- kožne razjede okoli gležnja, ki lahko kažejo na resno obliko bolezni ožilja.

Čeprav so krčne žile načeloma nenevarne, pa lahko privedejo tudi do zapletov. Okoli njih se lahko oblikujejo izjemno boleče razjede, še posebej v gležnjih, ob pojavu katerih je treba čim prej obiskati zdravnika. Lahko pa se vena v nogi tako močno razširi, da povzroči nenadno zatekanje noge. Nenadno zatekajte vedno razumite kot urgentno stanje in nemudoma odidite do zdravnika, saj gre lahko za krvni strdek in vnetje stene vene ob strdku v veni.

Kaj povzroča krčne žile in kako nastanejo?

Arterije so žile, ki dovajajo kri iz srca v preostala telesna tkiva, medtem ko so vene tiste žile, po katerih kri potuje nazaj v srce. Da lahko opravljajo svojo funkcijo, morajo vene v nogah delovati proti sili gravitacije. Krčenje mišic v spodnjem delu nog deluje kot črpalka, elastične stene ven pa pomagajo krvi, da prispe nazaj do srca. Drobcene zaklopke v venah se pri tem odpirajo in zapirajo, da preprečujejo uhajanje krvi nazaj.

Za nastanek krčnih žil je lahko 'krivih' več dejavnikov, predvsem pa staranje in nosečnost. S staranjem vene namreč izgubijo elastičnost, zaradi česar se razširijo. Prav tako z leti oslabijo tudi zaklopke, zato kri začne uhajati nazaj v tkiva, namesto da preide vsa v srce. Krvni bazenčki v venah povzročijo še dodatno širjenje ven, te pa postanejo varikozne. Vene so nato videti modre, ker vsebujejo deoksigenirano oziroma neočiščeno kri brez kisika. Varikozne vene pa se lahko pojavijo tudi pri nosečnicah, saj nosečnost poveča volumen krvi, a upočasni pretok krvi iz nog v medenico, saj tako telo omogoči zarodku boljši razvoj in rast. Krčne žile se lahko tako med nosečnostjo pojavijo prvič ali pa se zgolj okrepijo. Zaradi povečane teže maternice je pritisk na nožne vene večji, pomembno vlogo pri nastanku krčnih žil pa igrajo tudi hormonske spremembe. Krčne žile, ki se pojavijo med porodom, običajno izginejo ali pa oslabijo v treh do dvanajstih mesecih od poroda.

Tveganje za razvoj krčnih žil povečujejo številni dejavniki, med katerimi so najpomembnejši staranje, ženski spol, genetika, prekomerna telesna teža in dolgotrajno sedenje, ki preprečuje normalno kroženje krvi.

Ni vse tako črno, kot je morda videti!

K sreči obstaja kar nekaj načinov zdravljenja krčnih žil. Na prvem mestu je seveda zdrav življenjski slog. Veliko telovadite, skrbite za zdravo telesno težo, izogibajte se oprijetim oblačilom, noge med ležanjem držite v zraku in izogibajte se dolgotrajnemu sedenju. Na ta način lahko olajšate bolečine v nogah in preprečite slabšanje stanja oziroma nastanek novih krčnih žil.

Nosite lahko tudi kompresijske nogavice. Te je treba nositi ves dan, delujejo pa tako, da se tesno prilegajo nogam in tako pomagajo venam in nožnim mišicam, da učinkoviteje prenašajo kri nazaj v srce.

Če vam nogavice in zdrav življenjski slog ne bodo pomagali, lahko preizkusite še druge načine zdravljenja varikoznih ven. Preizkusite lahko skleroterapijo, pri kateri z injekcijami posebne raztopine povzročijo izpraznjenje krvi, ki se je nabrala v veni, in zapiranje ven in tako ozdravijo pajkaste in nekatere večje krčne žile. Na voljo so tudi laserski posegi, odstranjevanje s pomočjo katetrov, odstranjevanje dolgih ven skozi manjšo zarezico, ambulantna flebektomija, pri kateri fizično odstranijo krčne žile in endoskopska operacija ven, ki običajno pride v poštev pri osebah z napredovalim stanjem in razjedami. Preden se odločite za kakršen koli poseg, se o njem posvetujte z zdravnikom.

Veliko pa lahko storite tudi sami!

Gibanje je odličen način pospeševanja prekrvavitve. Pazite tudi na zdravo telesno težo in prehrano (uživajte čim manj slane hrane, ki povzroča dodatno zastajanje vode v tkivih in otekanje) in pazite na to, kakšna oblačila nosite. Oblačila, ki so oprijeta v nogah in pasu, slabijo prekrvavitev, izogibajte pa se tudi visokim petam ter nosite nizke pete, ki bolj spodbujajo delovanje mišic v mečih. Ko ležite, imejte noge privzdignjene nekoliko nad nivojem srca, izogibajte se večurnemu sedenju ali stanju (vstanite ali usedite se vsakih 30 minut). Ko sedite, pa ne imejte prekrižanih nog, saj tovrstno sedenje onemogoča normalno prekrvavitev.

Na nastanek krčnih žil pa lahko v določeni meri vplivate tudi sami. Preventivni ukrepi obsegajo redno fizično aktivnost, uživanje čim manj slane prehrane, bogate z vlakninami, izogibanje visokim petam in oprijetim oblačilom, redno dvigovanje nog, spreminjanje položaja iz stoječega v sedečega in obratno ter uravnavanje telesne teže.