Izpadanje in redčenje las ni proces, ki bi bil kakor koli enostaven. Dermatolog asist. Borut Žgavec, dr. med., pojasnjuje, da poznamo na tisoče različnih vzrokov, ki lahko takšne težave povzročajo, od različnih bolezni do nezdravih diet, stresa in vplivov onesnaženega okolja. Posledično obstaja kopica različnih načinov zdravljenja, ki so uspešni samo, kadar je diagnoza pravilna ter terapija primerna. “Ne poznamo univerzalnega zdravila proti izpadanju las,“ pravi. “Pred kakršno koli terapijo je treba najprej opredeliti, za kaj sploh gre. Toda diagnozo je včasih postaviti izredno težko. Pacienti imajo lahko zelo podobno sliko izpadanja las, vzroki pa so čisto različni.“

Ko las odmre za vedno

Je pa pri določenih vrstah alopecij za uspešnost zdravljenja ključno ravno to, da se začne čim prej. "Pri brazgotinskih alopecijah je bolezenski proces, ki teče v lasišču, tako močan, da uniči mešiček. Ker tega ni več, tam rast ni več mogoča. Zato je pomembno, da je pravilna diagnoza čim hitrejša, ker procesa, ki se je že zgodil, ne moremo popraviti, ga pa lahko ustavimo," opozarja zdravnik. Na tem mestu lasje ne bodo nikoli več zrasli in strokovnjak lahko pomaga le tako, da ohrani lase, ki so preostali. Težava je le, da pri teh vrstah alopecij izpadanje las nikoli ni tako pretirano, da bi posameznik to zelo hitro opazil. "Običajno jih na to, da postajajo plešasti, opozori nekdo drug, denimo frizerka. Večina brazgotinskih alopecij je avtoimunih. Pogoste so limfocitne, pri katerih limfociti, imunske celice našega telesa, napadejo mešiček in ga uničijo."

Kdaj lahko las spet zraste?

Čeprav incidenca brazgotinskih alopecij narašča, je še vedno največ primerov (okoli 95 odstotkov) nebrazgotinskih. "Pri nebrazgotinskih alopecijah bolezenski proces samo moti delovanje mešička," razloži dermatolog. "Mešiček je torej živ, le da dlačice tvori zelo počasi ali jih sploh ne tvori. Je pa potencialno mogoča nova rast. Zakaj potencialno? Nekaterih primerov nam, čeprav so potencialno reverzibilni, ne uspe ozdraviti." To je samo še en dokaz za to, za kako zapletene procese gre, zaradi česar zna biti celo za največjega strokovnjaka določiti primeren način pomoči zapleteno. Med nebrazgotinske alopecije spada tudi najpogostejša plešavost – plešavost po moškem vzorcu, kar je oblika plešanja, na katero ob omembi te besede običajno najprej pomislimo. Toda njeno zdravljenje ne bo učinkovito, če jo bo kdo zamešal s senesenčno alopecijo, ki se kaže zelo podobno, vendar je ne povzročajo moški hormoni, temveč proces staranja. Posledično mora biti terapija povsem drugačna.

Bolj problematično pri ženskah

Plešanje ni redkost niti pri ženskah. S to tegobo se spopada 40 odstotkov žensk po 50 letu starosti in 60 odstotkov žensk po 80 letu. "Pri ženskah je treba ločiti dva pomembna podtipa, saj gre za popolnoma drugačen način zdravljenja. Treba je ugotoviti, ali gre za vpliv androgenih hormonov ali tega vpliva ni." Androgene hormone imenujemo tudi moške. Seveda sami po sebi plešanja ne povzročajo, saj bi bili v tem primeru brez las vsi. "Pri ljudeh, pri katerih se ta vrsta plešanja pojavlja, je v mešičkih bolj aktiven encim, ki testosteron pretvarja v obliko, ki je močnejša in bolj učinkovita." Ker je ta encim prisoten samo v določenih mešičkih, so to tisti, pri katerih pride do spreminjanja močnejših dlak v povsem nevidne. "Pri ženskah je terapija bistveno bolj zapletena," še opozarja dr. Žgavec. "Odvisna je od tipa alopecije, koliko je pacientka stara, ali je v menopavzi ali ima še menstruacijo, kaj so spremljajoči znaki, simptomi." Terapija mora biti torej spet zelo individualno prilagojena.

Ko izpadanje ni tako strašno, kot je videti

Drugi najpogostejši primer pretiranega izpadanja las – telogeni efluvium - je eden manj nevarnih, čeprav zaradi tako hudih sprememb (v treh ali štirih mesecih lahko izpade celo polovica las) v dermatološke ordinacije pripelje največ ljudi. "Gre za prezgodnji številčni prehod foliklov v telogeno fazo oziroma fazo mirovanja. Sproži ga dogodek, ki se zgodi približni tri mesece prej. Zelo pogosto se zgodi ženskam po porodu, po visoki telesni temperaturi, recimo pri malariji, vročicah, infekcijskih obolenjih, tudi pri hudih anginah, gripah, prehladih." Kriva so lahko tudi kronična obolenja, endokrinološke bolezni, stres, prehranske motnje, pomanjkanje vitaminov in mineralov. Za lase so dokazano ključni vitamini D, B12, B5 in B7 ter minerali cink, selen in železo. Če izpadanje povzroči njihovo pomanjkanje, se bo stanje izboljšalo, ko jih boste spet zaužili dovolj. Po besedah zdravnika je telogeni efluvium skrb vzbujajoč samo, če se vleče več kot šest mesecev.

Kdaj sploh k zdravniku?

Ker je izpadanje las proces, ki je zelo zapleten, običajno ni odveč poiskati pomoč zdravnika. Alopecije se za povrhu pogosto pojavljajo celo v kombinirani obliki, zato si je marsikdaj težko pomagati sam. "Vedno se moramo vprašati, ali gre samo za izpadanje las ali tudi za plešanje," svetuje dr. Žgavec. "Če opazimo tudi plešanje, se vprašamo, ali so prisotni znaki prizadetosti lasišča? Je to rdeče? Vidimo kakšne druge spremembe? Če opazimo takšne znake, svetujem, da ne izgubljamo časa in obiščemo dermatologa. Če prizadetosti lasišča ne vidimo, pa se vprašajmo, ali je izpadanje krožno." To pomeni, da se pojavlja v obliki točk. Tudi v tem primeru se je bolje takoj odpraviti k specialistu. "Če izpadanje ni krožno, lahko začnemo zdravljenje s topičnimi stimulansi in peroralnimi dopolnili, ki jih je mogoče v lekarnah kupiti brez recepta. Če po treh mesecih ni izboljšanja, spet svetujem obisk dermatologa." Pri zdravljenju pa je potrebno tudi veliko potrpežljivosti. "Učinki zdravljenja se pri alopecijah pokažejo zelo pozno, po devetih ali dvanajstih mesecih." Poleg tega je treba proces plešanja običajno ustavljati do konca življenja.