Koža je največji in najtežji organ našega telesa. Pri odraslem človeku v povprečju meri okrog dva kvadratna metra in tehta do deset kilogramov. Njena naloga je varovanje preostalih organov, sama pa je zaradi neposredne izpostavljenosti zunanjim vplivom velikokrat tarča raznovrstnih mehanskih poškodb, katerih najpogostejša posledica je rana. Ta lahko nastane zaradi padca, ureznine, prometne nesreče, carskega reza ali kakšnega drugega kirurškega posega s šivi. Če je rana samo površinska in ne prizadene usnjice kože, se bo povsem zacelila in ne bo pustila sledi. Globlje rane pa po naravnem procesu celjenja za sabo pustijo brazgotino – vlaknasto vezivno kolagensko tkivo, ki znova 'poveže' pretrgano ali prerezano kožo.
Proces celjenja rane
Neposredno po poškodbi kože, ko začne rano zapirati strjena kri, je brazgotina videti kot krasta. Po približno tednu dni začne ta zaradi krčenja rane in pospešenega nastajanja kolagena naglo rasti, obenem pa se na poškodovano področje na novo vraščajo krvne žilice, ki se na površini rane oziroma brazgotine kažejo kot odebelitev roba in rdeči vozlički. Približno tri tedne po poškodbi ali operaciji se rast brazgotine ustavi, nadaljuje pa se proces nastajanja kolagena, zaradi česar postane brazgotina bolj ploščata in manj izrazita. Izginila ne bo nikoli, z ustrezno nego in primernimi izdelki pa lahko močno zmanjšamo njeno debelino, jo zmehčamo in posvetlimo ter tako naredimo čim manj opazno.
Vse brazgotine niso enake
Na velikost, obliko in barvo brazgotin vplivajo različni dejavniki, predvsem velikost rane in njena pozicija, pa tudi starost posameznika ob nastanku rane in njegov življenjski slog. Poleg tako imenovanih normalnih brazgotin, ki se običajno zacelijo kot tanke in blede črte, tako poznamo še hipertrofične brazgotine – te so rdeče in dvignjene nad površino kože, vendar so omejene na prvotno območje rane. Zanje je značilna prevelika količina kolagena, ki jo povzroči napaka pri uravnavanju procesa celjenja. Tudi keloidne brazgotine so rdeče, dvignjene in kažejo na čezmerno količino kolagena, a se raztezajo čez prvotno območje rane. Keloidi vplivajo na kakovost življenja, saj lahko ovirajo gibanje, povzročajo bolečino in srbečico ter se sčasoma ne ublažijo, prav tako ne zbledijo. Atrofične brazgotine, za katere so značilne vdolbine v koži, pa najpogosteje nastanejo kot posledica aken ali določenih bolezni, kot so norice.
Gre za tri skupine tako imenovanih nenormalno tvorjenih brazgotin, za katere so bolj dovzetni zlasti mladostniki in mlajši odrasli, saj je brazgotina zaradi bolj napete kože pri njih izpostavljena večjim obremenitvam, hkrati pa raste skupaj s telesom. Končni videz brazgotine je v veliki meri odvisen tudi od zapisov v naših genih in tipa kože – pri posameznikih s temnejšo poltjo so namreč verjetnejše večje brazgotine. Prav tako so te vselej grše, debelejše in širše, kadar je smer njihovega poteka drugačna od smeri poteka naravnih kožnih gub. Do določene mere lahko sicer na velikost in obliko brazgotine vplivamo tudi sami, a je treba o tem razmišljati že, ko imamo opravka z rano: treba jo je redno in pravilno čistiti ter jo po vsakem čiščenju dobro zaščititi z ustreznim obližem ali sterilno oblogo. Prav tako je ne smemo izpostavljati soncu in ekstremnim temperaturam, izogibati pa se velja tudi telesni vadbi in aktivnostim, ki povzročajo napetost tkiva brazgotine.
Kako oskrbeti in zmanjšati brazgotine?
Ker brazgotine na splošno veljajo za neprivlačne in lahko pomembno vplivajo na kakovost življenja, jih skušamo pogosto zmanjšati ali skriti. Pri negi si lahko pomagamo z uporabo ustrezne kreme, ki jo dnevno vtiramo s krožnimi masažnimi gibi. Prav tako lahko vidnost brazgotin občutno zmanjšamo tudi z neinvazivnimi topičnimi izdelki, kot je obliž Hansaplast za zmanjšanje brazgotin. Gre za prozoren samolepilen obliž iz poliuretana, zračnega in udobnega materiala, ki je že vrsto let sestavni del izdelkov za profesionalno oskrbo ran. Zasnovan je tako, da tvori delno okluzivno bariero, ki izboljša vlaženje brazgotinastega tkiva. Poleg tega zviša temperaturo v tkivu brazgotine. To pomaga aktivirati naraven proces obnavljanja kože in spodbuja preoblikovanje brazgotine. Brazgotine postanejo bolj ploske, svetlejše in mehkejše.
Obliž Hansaplast za zmanjšanje brazgotin je na voljo v dveh velikostih in je zaradi možnosti prirezovanja na želeno velikost primeren za vse vrste brazgotin, tudi tiste, ki ostanejo po carskem rezu. Obliž ne vsebuje nobenih aktivnih sestavin (zdravil), ki bi lahko povzročile neželene učinke, je klinično preizkušen ter pomaga sploščiti, posvetliti in zmehčati tkivo brazgotine. Klinične študije so pokazale pozitiven trend pri zmanjšanju vidnih brazgotin, če izdelek uporabljamo na dvignjenih in obarvanih brazgotinah osem tednov zaporedoma vsaj 12 ur na dan, prvi rezultati pa naj bi bili opazni že po treh ali štirih tednih.
Pri hudih brazgotinah so na voljo tudi številni medicinski postopki, ki jih lahko izvajajo dermatologi, kirurgi in drugi zdravstveni strokovnjaki. Bolj invazivne tehnike lahko med drugim vključujejo kortikosteroidne injekcije, kemične pilinge za zmanjšanje keloidov in operacije. Vsekakor pa se je treba pred odločitvami za tovrstne posege posvetovati z zdravnikom in upoštevati njegova navodila. Koža je namreč edinstven plašč, ki varuje naš organizem, zato je ne smemo brezglavo izpostavljati tveganju – ni namreč trgovine, v kateri bi lahko kupili novo.
Sponzorirana objava
