Posledice niso le sončne opekline. Dolgotrajna izpostavljenost UV-sevanju pospešuje staranje kože, povzroča pigmentne madeže in povečuje tveganje za razvoj kožnega raka. Dobra novica pa je, da lahko večino napak z nekaj preprostimi spremembami zlahka odpravimo.
1. Kremo nanesemo šele, ko smo že na soncu
To je ena najpogostejših napak. Mnogi se namažejo šele na plaži ali ob bazenu, ko je koža že nekaj časa izpostavljena soncu. Dermatologi priporočajo, da zaščitno kremo nanesemo približno 15 do 30 minut pred odhodom na prosto. Tako se zaščitni film enakomerno oblikuje na koži in začne učinkovito delovati že ob prvi izpostavljenosti UV-žarkom.
2. Uporabimo premalo kreme
Raziskave kažejo, da večina ljudi nanese le približno polovico priporočene količine zaščitne kreme. Posledično dejanska zaščita ni niti približno enaka tisti, ki je navedena na embalaži. Za povprečno odraslo osebo je za zaščito celotnega telesa potrebnih približno 30 mililitrov kreme, približno toliko, kolikor je prostornina kozarčka za žganje. Za obraz in vrat zadostuje količina, ki ustreza dolžini dveh prstov.
3. Pozabimo na ponovni nanos
Ena najpogostejših zmot je prepričanje, da ena plast kreme zadostuje za ves dan. V resnici se zaščita zmanjšuje zaradi potenja, plavanja, brisanja z brisačo in običajnega gibanja. Dermatologi zato priporočajo ponovni nanos vsaki dve uri oziroma takoj po kopanju ali močnem potenju, tudi če je krema označena kot vodoodporna.
4. Zaščitimo obraz, pozabimo pa na ušesa, vrat in stopala
Kožni rak se pogosto pojavi na mestih, ki jih ljudje redno pozabijo zaščititi. Med najpogosteje spregledanimi deli telesa so:
- ušesa,
- zadnji del vratu,
- lasišče pri redkejših laseh,
- ustnice,
- hrbtna stran dlani,
- narti,
- predel okoli oči.
Za ustnice strokovnjaki priporočajo balzam z zaščitnim faktorjem SPF 30 ali več.
5. Menimo, da v oblačnem vremenu zaščita ni potrebna
Oblaki ne ustavijo večine UV-žarkov. Po podatkih dermatologov lahko skozi oblake prodre tudi do 80 odstotkov UV-sevanja. To pomeni, da lahko sončne opekline nastanejo tudi v oblačnem vremenu ali med sprehodom, ko sonce ni neposredno vidno.
6. Mislimo, da nas senčnik popolnoma zaščiti
Veliko ljudi je prepričanih, da v senci ne potrebujejo zaščitne kreme. Vendar pesek, voda, beton in druge svetle površine odbijajo UV-žarke, ki dosežejo kožo tudi pod senčnikom. Senca sicer zmanjša izpostavljenost, vendar je ne odpravi.
7. Zanašamo se samo na visok zaščitni faktor
SPF 50 ne pomeni, da smo lahko dvakrat dlje na soncu kot s SPF 25. Zaščitni faktor kaže predvsem, koliko UVB-sevanja krema filtrira. Nobena krema ne blokira vseh UV-žarkov, zato dermatologi poudarjajo, da je treba zaščitno kremo vedno kombinirati z drugimi ukrepi: iskanjem sence, zaščitnimi oblačili, klobukom in sončnimi očali. Pomembno je izbrati tudi izdelek z oznako "broad spectrum", ki ščiti tako pred UVA- kot UVB-žarki.
8. Zaščito uporabljamo samo na dopustu
Veliko UV-poškodb nastane med vsakodnevnimi opravili, med vožnjo avtomobila, sprehodom, vrtnarjenjem ali športom na prostem. Dermatologi zato priporočajo uporabo zaščitne kreme tudi v običajnih dneh, ne le na plaži. Obraz, vrat in dlani so soncu izpostavljeni skoraj vse leto, tudi pozimi.
Sonce ni sovražnik, vendar ga ne smemo podcenjevati
Sonce ima številne pozitivne učinke, med drugim spodbuja nastajanje vitamina D in izboljšuje razpoloženje. Težava nastane pri pretirani in nezaščiteni izpostavljenosti. UV-poškodbe se skozi življenje kopičijo. Morda jih danes ne opazimo, čez leta pa se lahko pokažejo kot prezgodnje gube, pigmentni madeži ali celo kožni rak. Prav zato dermatologi poudarjajo, da zaščita pred soncem ni pomembna le na dopustu, temveč bi morala postati del vsakodnevne skrbi za zdravje kože.
Viri: WebMD, Verywell Health, Cleveland Clinic, Healthline
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV