Fototip kože: zakaj nekateri porjavijo hitreje kot drugi?

Odgovor je precej preprost: največjo vlogo ima fototip kože. Gre za naravno značilnost kože, ki določa, kako se odziva na ultravijolično (UV) sevanje. Fototipa ne moremo spremeniti, lahko pa ga poznamo in temu prilagodimo zaščito pred soncem.

Fototip kože je sistem razvrščanja ljudi glede na to, kako njihova koža reagira na izpostavljenost soncu. Najpogosteje se uporablja Fitzpatrickova lestvica, ki jo dermatologi uporabljajo že več desetletij. Fototip je odvisen predvsem od količine in vrste melanina, naravnega pigmenta, ki daje barvo koži, lasem in očem. Melanin deluje kot del naravne zaščite pred UV-sevanjem, vendar zaščita nikoli ni popolna. Pomembno je poudariti, da tudi temnejša koža ni odporna proti poškodbam zaradi sonca ali kožnemu raku. Pri vseh fototipih lahko UV-sevanje povzroča prezgodnje staranje kože in poškodbe DNK v kožnih celicah.

Ljudje s temnejšim fototipom imajo v koži več melanina že ob rojstvu. Ko so izpostavljeni soncu, njihova koža hitreje poveča proizvodnjo pigmenta, zato pogosteje porjavijo, ne da bi pri tem hitro dobili sončne opekline. Pri svetlejših fototipih je melanina bistveno manj. Koža zato slabše absorbira škodljivo UV-sevanje in se hitreje poškoduje. Posledica so rdečina, bolečina in sončne opekline, medtem ko je porjavelost pogosto šibka ali je sploh ni. Dermatologi poudarjajo, da porjavelost ni znak zdrave kože, ampak obrambni odziv organizma na poškodbo zaradi UV-sevanja. Vsaka sprememba barve kože pomeni, da so se v koži že sprožili zaščitni mehanizmi pred nadaljnjimi poškodbami.

Dermatologi ljudi najpogosteje razvrščajo v šest fototipov.

Fototip I

To so ljudje z zelo svetlo kožo, pogosto z rdečimi ali svetlo blond lasmi ter svetlimi očmi. Koža skoraj vedno zgori in praktično nikoli ne porjavi. Tveganje za sončne opekline in kožnega raka je največje.

Fototip II

Koža je svetla, pogosto pegasta. Sončne opekline so pogoste, porjavelost pa je blaga in nastaja počasi. Tudi ta skupina potrebuje zelo dosledno zaščito pred soncem.

Fototip III

Gre za srednje svetlo polt. Koža lahko ob močnem soncu še vedno opeče, vendar običajno postopoma porjavi. Ta fototip je med prebivalci srednje Evrope zelo pogost.

Fototip IV

Koža je olivna ali svetlo rjava. Sončne opekline so redkejše, porjavelost pa nastane hitro. Kljub temu UV-sevanje povzroča enake biološke poškodbe kože kot pri svetlejših fototipih.

Fototipa V in VI

Ljudje imajo naravno temno oziroma zelo temno kožo. Sončne opekline so manj pogoste, vendar niso nemogoče. Tudi pri teh fototipih obstaja tveganje za kožnega raka, čeprav je manjše kot pri svetlejši polti. Zaradi tega dermatologi priporočajo zaščito pred soncem ne glede na barvo kože.

To je eden najpogostejših mitov. Veliko ljudi verjame, da bodo z nekaj začetnimi sončenji razvili zaščitno porjavelost, ki bo preprečila kasnejše opekline. V resnici tako imenovana osnovna porjavelost nudi le zelo majhno zaščito, približno toliko kot zaščitni faktor SPF 3 ali manj, kar je bistveno premalo za varno izpostavljanje soncu. To pomeni, da tudi če koža postopoma potemni, poškodbe zaradi UV-sevanja še vedno nastajajo.

Delno, vendar ne toliko, kot si mnogi predstavljajo. Melanin sicer zagotavlja določeno naravno zaščito pred UV-sevanjem, vendar ne prepreči poškodb DNK. Pri ljudeh s temnejšo kožo se kožni rak pojavlja redkeje, vendar ga pogosto odkrijejo pozneje, saj nanj ne pomislijo ne bolniki ne zdravstveni delavci. Prav zato dermatologi priporočajo, da so na spremembe znamenj in kože pozorni vsi, ne glede na fototip.

Preprost pokazatelj je odziv kože po prvih izpostavitvah soncu. Vprašajte se:

- Ali koža vedno najprej postane rdeča?

- Kako hitro dobim sončne opekline?

- Ali sploh porjavim?

- Kakšna je moja naravna barva kože pozimi?

- Kakšne barve so moje oči in lasje?

Če pogosto dobite sončne opekline in zelo težko porjavite, verjetno spadate med svetlejše fototipe, pri katerih je zaščita pred soncem še posebej pomembna.

Čeprav fototip določa, kako hitro koža porjavi ali opeče, ne določa, ali je sončenje varno. Ameriška akademija za dermatologijo poudarja, da UV-sevanje povzroča prezgodnje staranje kože, pigmentne spremembe in povečuje tveganje za kožnega raka pri vseh tipih kože. Zato priporočajo uporabo zaščitnega faktorja SPF 30 ali več, izogibanje soncu med 10. in 16. uro, nošenje zaščitnih oblačil ter redno ponovno nanašanje zaščitne kreme po kopanju ali potenju.

Največja zmota je prepričanje, da je porjavelost znak zdrave kože. V resnici gre za obrambni odziv kože na poškodbo. Fototipa ne moremo spremeniti, lahko pa ga poznamo in mu prilagodimo zaščito. Prav to je eden najučinkovitejših načinov, da zmanjšamo tveganje za prezgodnje staranje kože in razvoj kožnega raka.