Kako pogosta je v zadnjih letih pojavnost melanoma in drugih vrst kožnega raka v Sloveniji in ali opažate porast?

Melanom je rak, ki  se največkrat pojavi na koži.  Pojavi se sicer lahko povsod tam, kjer so celice, ki jim pravimo melanociti, ki pa niso prisotni samo v koži.  Kožni melanom je v Sloveniji glede na podatke slovenskega Registra raka  šesti najpogostejši rak, za katerim je zbolelo v zadnjih letih  približno 1400 ljudi na leto.  Incidenca melanoma, se pravi pojavnost, se v Sloveniji povečuje.

Katere so ključne razlike med melanomom, bazalnoceličnim karcinomom in ploščatoceličnim karcinomom – tako po simptomih kot po nevarnosti?

Melanom  je najnevarnejši med temi  tremi vrstami raka, saj ima veliko sposobnost zasevanja,  to pomeni, da  rakave celice zapustijo primarno mesto in potujejo po  limfi in po krvi v druge organe, kjer naredijo zasevke (metastaze).  Razlika  pa je tudi in predvsem v tem, da sta  bazalnocelični in ploščatocelični karcinom  raka, ki nastaneta iz celic vrhnjice, iz celic, ki tvorijo epidermis (vrhnjico), ki jim pravimo keratinociti, melanom pa zraste iz spremenjenih melanocitov, torej celic, ki tvorijo kožni pigment.   

Gre za povsem različne  vrste rakov, ki jih povezuje samo to, da se vsi velikokrat pojavijo na koži.  Melanom  je skoraj vedno obarvan, največkrat je črn,  oba karcinoma pa se kažeta kot ranica na koži, kot razjeda, kot moteno oroženevanje ali kot bradavičasta rašča.

Katere skupine ljudi so najbolj ogrožene za razvoj melanoma in zakaj?

Približno 10 % ljudi z melanomom ima družinsko anamnezo te bolezni. Če ima oseba bližnjega sorodnika (starša, brata, sestro), ki mu je bil diagnosticiran melanom, je individualno tveganje za to, da oseba razvije melanom, od 2- do 3-krat večje od povprečnega tveganja. Ugotovljeno je, da je gen CDKN2A  najpomembnejši gen, ki je vpleten v nastanek dedne oblike melanoma. Kdo ima ta gen, pa  na podlagi kliničnega pregleda ne vemo.  Posebej smo pozorni ob kliničnem spremljanju na ljudi, ki imajo veliko število melanocitnih znamenj na koži.  

Statistično gledano ima oseba z več kot sto znamenji 6x večjo verjetnost, da bo zbolela za melanomom, kot oseba z manj kot 10 melanocitnimi nevusi.  Sicer pa  drži, da  so močno  ogroženi ljudje  zelo svetle polti,  pegasti, rdečelasci,  ljudje, ki jih sonce hitro opeče in ki malo porjavijo.  Koža teh ljudi je  slabše zaščitena pred škodljivimi vplivi sonca in  pri njih prihaja kot posledica sončnih opeklin do maligne transformacije celic, torej tudi melanocitov, ki se spremenijo v  melanomske celice.  Izpostavljanje soncu torej najbolj ogroža svetlopolte, rdečelase, pegaste osebe, ki jih sonce hitro opeče.

Kako pogosto priporočate samopregledovanje kože in kateri znaki naj bi nas najbolj zaskrbeli?

Samopregledovanje kože  priporočamo vsakih 1 do 3 mesece. Priporočila, ki so splošna, pa vendarle bolj veljajo za osebe, ki so v skupini ljudi z višjim tveganjem za melanom.  Zamislimo se, kadar  se pojavijo nova znamenja, ki se večajo, ali pa  ob spremembi  kakega nevusa, ki se recimo poveča, spremeni obliko in barvo.  

Ali lahko pojasnite pravilo ABCDE pri prepoznavanju sumljivih znamenj in ali obstajajo še kakšni drugi znaki, ki jih bolniki pogosto spregledajo?

Asimetrija (A): Ena od razlik med nenevarnim melanocitnim nevusom in sumljivo pigmentno raščo oz. zgodnjim melanomom je v simetričnosti lezije. Če pigmentno spremembo razdelimo v dve ravnini, lahko opazujemo simetrijo v vertikalni in horizontalni ravnini. Nesimetričnost v obeh smereh je gotovo znak, ki nas opozori, da je z raščo nekaj narobe. Omejitev (B – borders): Za navadne nevuse je značilno, da so pravilno omejeni od okolišnje zdrave kože. Omejitev se spremeni, kadar gre za raščo z večjo dinamiko, kar pomeni, da rašča raste, poleg tega pa na obliko in tudi na omejitev vpliva imunski mehanizem, ki prepozna melanom zelo zgodaj in ga želi eliminirati. Omejitev postane zabrisana ali pa policiklična, nekako nazobčana, včasih tudi zelo ostra. 

Barva (C-color): Običajna melanocitna znamenja so navadno rjave barve, največkrat enobarvna, čeprav v praksi večkrat vidimo, da je barva nekoliko nehomogena. Kadar je pigmentna rašča zelo temna – črna, predvsem pa, ko je barv več in je vmes tudi črna ali lividna, ta heterogenost izrazito sugerira, da gre za sumljivo spremembo.  

Premer  (D – diameter)  pigmentne rašče je za klinično diagnostiko po moji oceni velikega pomena. Res je, da večina melanomov nastane de novo, torej na predhodno nespremenjeni koži, res pa je tudi, da melanoma ne moremo diagnosticirati klinično, dokler je velik le 1, 2 ali 3 mm. Ob kliničnem pregledu v ambulanti družinskega zdravnika smo torej posebej pozorni na rašče, ki so večje od 6 mm v premeru. 

Pri tej velikosti lahko dobro določimo ABCD kriterije in opredelimo ali je pregledovana rašča sumljiva za melanom. Menimo tudi, da tako velik melanom še ni razvil metastatičnega potenciala in da je debelina po Breslowu še zelo majhna.  Ob kliničnem pregledu vedno upoštevamo vse navedene kriterije.  Zelo pomemben je  klinični kriterij razvoja lezije. Označimo ga z E (evolution). Navadni melanocitni nevusi se po nastanku navadno ne spreminjajo, ne rastejo, ne spreminjajo barve in oblike.  Vsakršno spreminjanje ocenjujemo kot sumljivo. Kadar pri kliničnem pregledu nevusa ocenimo, da so trije od petih kriterijev pozitivni, svetujemo napotitev pacienta na izrez takšne spremembe.  Ljudje  naj  bodo poleg upoštevanja kriterijev ABCDE pozorni še  na to, ali je na koži  kakšno znamenje, ki je bistveno drugačno od ostalih. Takemu znamenju pravimo grdi raček.  Na tako znamenje smo vselej pozorni.   

Kako učinkovita je zaščita z običajnimi kremami za sončenje in kaj bi morali vedeti o oznakah SPF?

Zaščitni faktor pove, kolikokrat je podaljšana doba varnega izpostavljanja UV žarkom v primerjavi z naravno zaščitno dobo kože. Če bi se torej rdečica (eritem) na vaši koži pojavila po 10 minutah na soncu, bi z zaščitnim faktorjem  15  (SPF – Sun Protection Factor) lahko ostali na soncu, ne da bi se opekli, približno 150 minut – torej 15-krat več. To je groba ocena, ki pa je odvisna od tipa kože, intenzivnosti sončne svetlobe in količine uporabljene kreme za sončenje. SPF je pravzaprav oznaka za zaščito pred UVB žarki,  gre za zaščito pred sončno opeklino. 

Misliti pa moramo tudi na zaščito pred UVA žarki, ki kožo starajo, vplivajo na imunski sistem in sodelujejo pri nastanku melanoma. Tu pa nas faktor SPF ne zaščiti dovolj.  Ameriška dermatološka akademija priporoča vsem, da pri izbiri sredstva za zaščito pred soncem upoštevajo tri osnovna načela: zaščita širokega spektra (zaščita pred UVA in UVB žarki), SPF 30 ali več ter izdelek, ki je vodoodporen. Poleg teh osnovnih načel pa je dobro, da je zaščitni faktor prilagojen vašemu tipu kože, kraju počitnikovanja (geografski legi, nadmorski višini) in letnemu času.

Kakšne so vaše strokovne smernice glede izpostavljenosti soncu – koliko je še varno in kdaj postane nevarno?

V načelu  je sonce   v vsakem primeru in v vseh odmerkih za kožo škodljivo. Seveda pa smo v življenju vsi  občasno soncu izpostavljeni in pač ni mogoče povsem spremeniti življenja.  Koža ima svoje lastne  zaščitne mehanizme, ki popravljajo škodo, nastalo zaradi UV-sevanja.   Poleg vsega zapisanega  pa je zelo  pomembno tudi  zavedanje, da čeprav so zaščitna sredstva ključna za zaščito kože pred škodljivimi učinki UV-žarkov, na žalost vendarle niso dovolj. Potrebno se je izogibati nepotrebnemu sončenju, predvsem v času največje moči UV-sevanja (med 11. in 17. uro). Svetuje se tudi zaščita kože z ustreznimi oblačili, pokrivali in sončnimi očali. Že stari narodi so razvili  navade oblačenja in vedenja, ki ščitijo pred soncem.  Recimo beduinska oblačila,  mehiški sombreri in  pri vseh  bolj južnih narodih popoldanska siesta, ki   so  se razvili skozi  zgodovino,  imajo svoj namen; delno  gre tudi za zaščito  pred soncem.   

Kako pomembna je zaščita kože pri otrocih in mladostnikih, in ali so posledice sončnih opeklin v mladosti dolgoročno povezane z večjim tveganjem za kožnega raka?

Po nekaterih podatkih dobimo v prvih 25 letih življenja  več kot 60 % celotne količine žarkov, ki jo bomo prejeli v življenju. Koža otrok in mladine ima nekoliko več vode, manj je tudi pri otrocih spolnih hormonov, ki sicer kožo nekoliko  učvrstijo.  Otroci in mladina so torej populacija, na katero moramo biti posebej pozorni. Precej zanesljivo lahko tudi trdimo, da sončne opekline z mehurji v otroštvu  povečajo možnosti za razvoj kožnega  raka  v odrasli dobi.

Kako vpliva uporaba solarijev na tveganje za razvoj melanoma in zakaj jih dermatologi odsvetujete?

Solariji  proizvajajo  umetno ultraviolično svetlobo, ki  škodljivo vpliva na kožo, poveča možnost za nastanek  kroničnih poškodb kože in tudi za nastanek kožnega raka.  Zdi pa se mi, da v Sloveniji pretirana uporaba solarijev  ni velik problem in da je uporabnikov solarijev vse manj. 

Kaj bi svetovali ljudem, ki imajo večje število znamenj ali dedno obremenjenost z melanomom – kako pogosto naj opravijo pregled pri dermatologu?

Vsekakor naj obiščejo dermatologa. Nobena panika ni potrebna in ni produktivna. Dermatolog bo določil smiselnost in pogostost pregledov.  Predvsem se seveda bojimo, da ne bi zamudili pravega časa za zdravljenje melanoma, če bi se ta pojavil na koži.  Ta pa ne raste tako hitro. Torej pregledovanje pri dermatologu pogosteje kot vsakih 6 mesecev  nikakor ni potrebno, tudi ne pri ljudeh iz najbolj tveganih skupin.