Kožni rak vse pogosteje prizadene mlade odrasle: dermatologi razkrivajo razlog

Dermatologi po svetu vse pogosteje opozarjajo, da se z melanomom in drugimi oblikami kožnega raka srečujejo tudi ljudje v dvajsetih, tridesetih in štiridesetih letih. Strokovnjaki poudarjajo, da razlog ni en sam, temveč gre za kombinacijo navad iz otroštva, življenjskega sloga in kopičenja poškodb kože zaradi ultravijoličnega (UV) sevanja.

Koža si sonce 'zapomni'. Vsaka nezaščitena izpostavljenost UV-žarkom povzroči določeno stopnjo poškodbe DNK v kožnih celicah. Večino teh poškodb telo popravi, nekatere pa ostanejo. Ko se skozi leta kopičijo, se poveča možnost nastanka mutacij, ki lahko vodijo v razvoj kožnega raka. Prav zato zdravniki opozarjajo, da diagnoza pri 30-letniku pogosto ni posledica enega poletja brez zaščite, ampak številnih let ponavljajoče se izpostavljenosti soncu.

Eden najpomembnejših dejavnikov tveganja so hude sončne opekline v otroštvu in mladostništvu. Takrat je koža posebej občutljiva na UV-poškodbe, njihove posledice pa se lahko pokažejo šele desetletja pozneje. Zato dermatologi poudarjajo, da zaščita otrok pred soncem ni pomembna le zaradi preprečevanja bolečih opeklin, temveč predvsem zaradi zmanjšanja tveganja za kožnega raka v odraslosti.

Če obstaja navada, ki je močno prispevala k večjemu številu primerov kožnega raka pri mlajših odraslih, so to solariji. Številne današnje generacije odraslih so v najstniških letih in zgodnjih dvajsetih pogosto uporabljale solarije, saj je bila zagorela polt dolga leta modni ideal. Danes je jasno, da umetni UV-žarki povzročajo enake, pogosto celo intenzivnejše, poškodbe kože kot naravno sonce.

Raziskave kažejo, da je uporaba solarijev povezana z večjim tveganjem za zgodnji pojav melanoma in drugih oblik kožnega raka, tveganje pa je še večje, če posameznik začne solarije uporabljati pred 20. letom starosti ali jih uporablja pogosto.

Dermatologi v zadnjem času opozarjajo tudi na nov pojav. Na družbenih omrežjih se širijo trendi, ki promovirajo čim temnejšo zagorelost in celo namerno izpostavljanje soncu brez zaščite. Čeprav so takšni trendi predstavljeni kot estetski ideal, zdravniki opozarjajo, da porjavelost nikoli ni znak zdrave kože. Pravzaprav pomeni, da je koža že utrpela poškodbo zaradi UV-sevanja.

Del povečanja števila diagnoz je povezan tudi z napredkom medicine. Ljudje so bolj ozaveščeni, dermatologi uporabljajo sodobnejše diagnostične metode, več ljudi pa se odloči za preventivni pregled znamenj. To pomeni, da danes odkrijejo več zgodnjih oblik kožnega raka, ki bi v preteklosti morda ostale neprepoznane dlje časa. Kljub temu strokovnjaki poudarjajo, da boljša diagnostika ni edini razlog za porast, pomembno vlogo ima tudi dejansko večja izpostavljenost UV-sevanju skozi življenje.

Čeprav lahko kožni rak dobi vsak, imajo nekateri večje tveganje. Med dejavnike sodijo:

- svetla polt, ki hitro pordi;

- modre ali zelene oči ter svetli ali rdeči lasje;

- veliko znamenj ali atipična znamenja;

- sončne opekline v otroštvu;

- uporaba solarijev;

- družinska anamneza melanoma;

- pogosto delo ali šport na prostem brez ustrezne zaščite.

Dermatologi svetujejo, da vsakdo enkrat mesečno pregleda svojo kožo. Posebej pozorni bodite na znamenja, ki:

- spreminjajo velikost, obliko ali barvo;

- imajo nepravilne robove;

- vsebujejo več različnih odtenkov;

- krvavijo, srbijo ali se ne celijo;

- se pojavijo na novo tudi v odrasli dobi.

Čim prej odkrijemo melanom, tem uspešnejše je zdravljenje. Zato ob vsaki sumljivi spremembi ni smiselno odlašati z obiskom dermatologa.

Večina strokovnjakov se strinja, da je velik delež kožnih rakov povezan z UV-sevanjem, zato lahko na svoje tveganje pomembno vplivamo sami. To pomeni vsakodnevno uporabo zaščitne kreme z zaščitnim faktorjem najmanj SPF 30, izogibanje soncu v času najmočnejšega sevanja, nošenje zaščitnih oblačil in popolno opustitev solarijev. Tudi če se poškodbe kože kopičijo skozi življenje, nikoli ni prepozno, da začnemo svojo kožo bolje varovati.

Viri: WebMD, Verywell Health, Healthline, Cleveland Clinic