Tveganje za kožnega raka lahko zmanjšate tako, da omejite ali se izogibate izpostavljenosti ultravijoličnemu (UV) sevanju. Preverjanje vaše kože glede sumljivih sprememb lahko pomaga odkriti kožnega raka v najzgodnejših fazah. Zgodnje odkrivanje kožnega raka vam daje največ možnosti za uspešno zdravljenje kožnega raka.

Vrste kožnega raka

- bazalnocelični karcinom,

- ploščatocelični karcinom kože,

- melanom.

Kje se razvije kožni rak?

Kožni rak se razvije predvsem na predelih kože, ki je izpostavljena soncu, vključno z lasiščem, obrazom, ustnicami, ušesi, vratom, prsnim košem, rokami in dlanmi ter na nogah pri ženskah. Lahko pa se oblikuje tudi na predelih, ki redko vidijo dnevno svetlobo – na dlaneh, pod nohti na rokah ali nogah in na predelu genitalij.

Kožni rak prizadene ljudi vseh tenov kože, tudi tiste s temnejšo poltjo. Kadar se melanom pojavi pri ljudeh s temno kožo, je večja verjetnost, da se bo pojavil na predelih, ki običajno niso izpostavljeni soncu, kot so dlani in podplati.

Znaki in simptomi bazalnoceličnega karcinoma

Bazalnocelični karcinom se običajno pojavi na delih telesa, ki so izpostavljeni soncu, kot sta vrat ali obraz. Bazalnocelični karcinom se lahko pojavi kot:

- biserna ali voskasta izboklina,

- ravna lezija mesnate ali rjave brazgotine,

- krvaveča ali krastasta rana, ki se zaceli in se vrne.

Znaki in simptomi ploščatoceličnega karcinoma

Najpogosteje se ploščatocelični karcinom pojavi na delih telesa, ki so izpostavljeni soncu, kot so obraz, ušesa in roke. Pri ljudeh s temnejšo kožo obstaja večja verjetnost, da bodo razvili ploščatocelični karcinom na predelih, ki niso pogosto izpostavljeni soncu. Ploščatocelični karcinom se lahko pojavi kot:

- čvrst, rdeč vozlič,

- ploščata lezija z luskasto površino, pokrito s skorjo.

Znaki in simptomi melanoma

Melanom se lahko razvije kjer koli na telesu na sicer normalni koži ali v obstoječem madežu, ki postane rakast. Melanom lahko prizadene ljudi katerega koli tena kože. Pri ljudeh s temnejšim odtenkom kože se melanom običajno pojavi na dlaneh ali podplatih ali pod nohti na rokah ali nogah. Znaki melanoma vključujejo:

- veliko rjavkasto liso s temnejšimi pegami,

- materino znamenje, ki spremeni barvo, velikost ali otip ali krvavi,

- majhno lezijo z nepravilno obrobo in deli, ki so videti rdeči, rožnati, beli, modri ali modro-črni,

- bolečo lezijo, ki srbi ali peče,

- temne rane na dlaneh, podplatih, konicah prstov ali nog ali na sluznicah, ki obdajajo usta, nos, vagino ali anus.

Znaki in simptomi manj pogostih kožnih rakov

Druge, manj pogoste vrste kožnega raka vključujejo:

Kaposijev sarkom; Ta redka oblika kožnega raka se razvije v kožnih krvnih žilah in povzroči rdeče ali vijolične lise na koži ali sluznicah. Kaposijev sarkom se pojavlja predvsem pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom, kot so ljudje z aidsom, in pri ljudeh, ki jemljejo zdravila, ki zavirajo njihovo naravno imunost, kot so ljudje, ki so bili podvrženi presaditvi organov.

Karcinom Merkelovih celic; Karcinom Merkelovih celic povzroča čvrste, sijoče vozliče, ki se pojavijo na ali tik pod kožo in v lasnih mešičkih. Karcinom Merklovih celic najpogosteje najdemo na glavi, vratu in trupu.

Karcinom žlez lojnic; Ta neobičajen in agresiven rak izvira iz oljnih žlez v koži. Karcinomi žlez lojnic, ki se običajno pojavijo kot trdi, neboleči vozliči, se lahko razvijejo kjer koli, vendar se večina pojavi na veki, kjer jih pogosto zamenjujejo z drugimi težavami z vekami.

Kdaj k zdravniku?

Naročite se pri zdravniku, če opazite kakršne koli spremembe na koži, ki vas skrbijo. Vse kožne spremembe niso posledica kožnega raka. Vaš zdravnik bo raziskal vaše kožne spremembe, da bi ugotovil vzrok.

Vzroki kožnega raka

Kožni rak se pojavi, ko pride do napak (mutacij) v DNK kožnih celic. Mutacije povzročijo, da celice nenadzorovano rastejo in tvorijo množico rakavih celic.

Celice, ki sodelujejo pri kožnem raku

Kožni rak se začne v zgornji plasti vaše kože – povrhnjici. Povrhnjica je tanka plast, ki zagotavlja zaščitno prevleko kožnih celic, ki jih vaše telo nenehno odvaja. Povrhnjica vsebuje tri glavne vrste celic:

Skvamozne celice ležijo tik pod zunanjo površino in delujejo kot notranja obloga kože.

Bazalne celice, ki proizvajajo nove kožne celice, se nahajajo pod skvamoznimi celicami.

Melanociti – ki proizvajajo melanin, pigment, ki daje koži normalno barvo – se nahajajo v spodnjem delu povrhnjice. Melanociti proizvedejo več melanina, ko ste na soncu, da zaščitijo globlje plasti vaše kože.

Kjer se vaš kožni rak začne, je odvisno od njegove vrste in možnosti zdravljenja.

Ultravijolična svetloba in drugi možni vzroki

Velik del poškodb DNK v kožnih celicah je posledica ultravijoličnega (UV) sevanja, ki ga najdemo v sončni svetlobi in lučeh, ki se uporabljajo v solarijih. Toda izpostavljenost soncu ne pojasni kožnega raka, ki se razvije na koži, ki običajno ni izpostavljena sončni svetlobi. To pomeni, da lahko drugi dejavniki prispevajo k tveganju za kožnega raka, na primer izpostavljenost strupenim snovem ali stanje, ki oslabi vaš imunski sistem.

Dejavniki tveganja za kožnega raka

Dejavniki, ki lahko povečajo tveganje za kožnega raka, vključujejo:

Svetla koža; Vsakdo, ne glede na barvo kože, lahko zboli za kožnim rakom. Vendar manj pigmenta (melanina) v koži zagotavlja manj zaščite pred škodljivim UV-sevanjem. Če imate blond ali rdeče lase in svetle oči ter imate pege ali vas zlahka opeče, je verjetnost, da boste zboleli za kožnim rakom, veliko večja kot pri osebi s temnejšo kožo.

Zgodovina sončnih opeklin; Če ste kot otrok ali najstnik imeli eno ali več sončnih opeklin z mehurji, povečate tveganje za razvoj kožnega raka kot odrasla oseba. Dejavnik tveganja so tudi sončne opekline v odrasli dobi.

Prekomerna izpostavljenost soncu; Kdor preživi veliko časa na soncu, lahko zboli za kožnim rakom, še posebej če koža ni zaščitena s kremo za sončenje ali z oblačili. Sončenje, vključno z izpostavljenostjo solarijem in posteljam, vas prav tako ogroža. Porjavelost je odziv vaše kože na prekomerno ultravijolično sevanje.

Sončno ali visokogorsko podnebje; Ljudje, ki živijo v sončnem, toplem podnebju, so izpostavljeni več sončni svetlobi kot ljudje, ki živijo v hladnejšem podnebju. Življenje na višjih nadmorskih višinah, kjer je sončna svetloba najmočnejša, je tudi izpostavljenost večjemu sevanju.

Več materinih znamenj; Ljudje, ki imajo veliko materinih znamenj ali neobičajna znamenja, imenovana displastični nevusi, imajo večje tveganje za kožnega raka. Za ta nenormalna znamenja, ki so videti nepravilne oblike in so na splošno večja od običajnih znamenj,  je bolj verjetno, da postanejo rakava. Če ste v preteklosti imeli nenormalna znamenja, jih redno pregledujte.

Predrakave kožne lezije; Kožne lezije, znane kot aktinične keratoze, lahko povečajo tveganje za razvoj kožnega raka. Te predrakave kožne tvorbe so običajno videti kot grobe, luskaste lise, katerih barva se spreminja od rjave do temno rožnate. Najpogostejše so na obrazu, glavi in rokah svetlopoltih ljudi, katerih koža je bila poškodovana od sonca.

Družinska anamneza kožnega raka; Če je eden od vaših staršev ali sorojencev zbolel za kožnim rakom, imate morda večje tveganje za to bolezen.

Osebna anamneza kožnega raka; Če ste enkrat že zboleli za kožnim rakom, obstaja tveganje, da se bo znova pojavil.

Oslabljen imunski sistem; Ljudje z oslabljenim imunskim sistemom imajo večje tveganje za razvoj kožnega raka. To vključuje ljudi, ki živijo s HIV/aidsom, in tiste, ki po presaditvi organa jemljejo imunosupresive.

Izpostavljenost sevanju; Ljudje, ki so bili zdravljeni z obsevanjem zaradi kožnih stanj, kot so ekcem in akne, imajo lahko povečano tveganje za kožnega raka, zlasti bazalnocelični karcinom.

Preprečevanje kožnega raka

- Izogibajte se soncu sredi dneva. 

- Nosite kremo za sončenje vse leto.

- Uporabljajte zaščito pred soncem širokega spektra z zaščitnim faktorjem vsaj 30.

- Nosite zaščitna oblačila. 

- Izogibajte se solarijem. 

- Redno pregledujte svojo kožo in o spremembah poročajte zdravniku.

S pomočjo ogledala si preglejte obraz, vrat, ušesa in lasišče. Preglejte svoje prsi in trup ter zgornje in spodnje strani rok in dlani. Preglejte sprednji in zadnji del nog ter stopala, vključno s podplati in prostori med prsti. Preverite tudi področje genitalij in med zadnjico.

Vir: healthista, health, clevelandclinic, mayoclinic