Kako nastanejo materina znamenja, katere vrste obstajajo in kako prepoznamo nevarno?

Kako nastanejo materine znamenja, katere so najpogostejše vrste materinih znamenj na koži, kdaj so materina znamenja le estetska podrobnost in kdaj znak za obisk dermatologa? Poglejmo si, kaj so zapisali na krenizdravo.

Materina znamenja se pojavijo zaradi združevanja melanocitov, pigmentnih celic, ki se namesto enakomerne razporeditve na koži grupirajo. Te skupke imenujemo nevusi in se lahko manifestirajo na različnih delih telesa, vključno z lasiščem, predelom pod nohti, med prsti ali tudi pod pazduhami. Največji delež materinih znamenj se razvije do 40. leta starosti, pri čemer lahko hormonske spremembe, kot so tiste v nosečnosti ali puberteti, vplivajo na njihovo velikost in barvno intenziteto.

Pigmentirana znamenja se kažejo v različnih barvnih tonih, od svetlo rjave do temno rjave, vključno z odtenki modre, rdeče, rožnate ali celo črne. Njihova velikost praviloma ne presega šest milimetrov, površinska struktura pa je lahko gladka, nagubana, ravna ali povišana – ponekod se lahko pojavijo tudi dlačice.

Primarni dejavnik je dedna zasnova, medtem ko izpostavljenost ultravijoličnim žarkom (soncu ali solariju) pomembno poveča število kožnih znamenj. Na njihov razvoj lahko vplivajo tudi hormonske spremembe, značilne za puberteto in nosečnost. Genetske mutacije lahko spodbudijo proliferacijo melanocitov in v kombinaciji z UV-sevanjem povečajo tveganje za razvoj kožnega raka.

Na koži se pojavljajo različne vrste znamenj, ki jih običajno razvrščamo glede na način nastanka, njihovo vizualno manifestacijo ter morebitno tveganje za razvoj kožnega raka. Če želite identificirati tip vašega znamenja, vam lahko spodnja klasifikacija služi kot referenca.

Prisotna so po rojstvu in so običajno neškodljiva. Vendar pa lahko sčasoma spremenijo obliko ali barvo, zlasti ko so izpostavljena soncu.

So večja od običajnih, pogosto imajo nepravilne robove in so neenakomerne barve – od svetlo rožnate do temno rjave. Po videzu lahko spominjajo na ocvrto jajce. Imajo večje tveganje za razvoj melanoma in zahtevajo skrbno spremljanje.

Prisotna so ob rojstvu pri 1–2 % novorojenčkov. Tveganje za melanom se povečuje z velikostjo materinega znamenja – pri večjih je lahko do 10–12 %. Pogosto so nepravilne barve in imajo lahko okoli sebe satelitska materina znamenja.

Druge vrste materinih znamenj so:

Modra materina znamenja – temno modra do črna, pogostejša pri ženskah in ljudeh azijskega porekla; večina je neškodljivih, vendar lahko večja modra materina znamenja postanejo maligna.

Intradermalna materina znamenja – barve kože, kupolaste oblike, najpogostejša pri odraslih.

Melanocitna materina znamenja – temna, ploščata materina znamenja, ki se pogosto pojavijo na trupu, obrazu in okončinah otrok.

Starostne pege – rjave lise, ki jih povzroča sonce, pogostejše pri ljudeh, starejših od 40 let.

Seboroične keratoze – niso prava materina znamenja, temveč benigne izrastke z voskastim videzom; vendar jih mora pregledati dermatolog, ker lahko spominjajo na melanom.

Ključno je redno samopregledovanje kože – še posebej, če imate veliko materinih znamenj ali ste v rizični skupini. Za lažje razumevanje uporabite metodo ABCDE:

A (asimetrija) – ena polovica materinega znamenja ni podobna drugi.

B (robovi) – nepravilni ali nazobčani robovi.

C (barva) – več odtenkov barve v enem materinem znamenju (rjava, črna, rdeča, modra).

D (premer) – premer večji od šestih milimetrov (lahko pa je tudi manjši).

E (evolucija) – vsaka sprememba materinega znamenja – v barvi, velikosti, obliki ali če začne krvaveti, boleti ali srbeti.

- Nova materina znamenja, ki hitro rastejo,

- izrastki, ki krvavijo in se ne celijo,

- grobe, luskaste rdeče lise, ki krvavijo,

- spremembe, ki so videti kot bradavice.

Vir: krenizdravo