Človeško telo je znotraj in zunaj obloženo z bilijoni različnih mikroorganizmov. Izraz, ki jih opisuje, je mikrobiota ali mikrobiom, gre pa za mikroorganizme, najpogosteje bakterije, ki pozitivno vplivajo na naše zdravje. Največ mikroorganizmov najdemo v črevesju, ustni votlini, nožnici in na koži. Vloga mikrobioma je spodbujati in modulirati razvoj prirojene in pridobljene gostiteljske imunosti, preprečevati razvoj debelosti ter avtoimunskih, alergijskih in vnetnih bolezni, preprečevati kolonizacijo slabih bakterij in spodbujati proces celjenja ran.

Mikroorganizmi, ki živijo na koži, so bakterije, glive, paraziti in virusi. Mikroorganizmov pa ne najdemo samo na površju, ampak tudi v globljih plasteh kože, hranijo pa se s sestavinami sebuma in znoja ter s kožnimi celicami.

Površina kože je dva kvadratna metra, na enem kvadratnem centimetru pa živi približno milijon bakterij. Vendar je treba poudariti, da je koža razmeroma neugodno okolje za rast bakterij. Dejavniki, ki prispevajo k temu, so: spremenljiva temperatura površine kože, kisel pH kože, pomanjkanje hranilnih snovi za mikroorganizme, prisotnost soli in prisotnost protimikrobnih molekul na koži ter vpliv UV-sevanja. Obstajajo mikroorganizmi, ki živijo na koži trajno ali občasno (rezidenčni in prehodni mikroorganizmi), glede na odnos z gostiteljem pa ločimo komenzale, simbionte, pogojno patogene in patogene bakterije.

Kaj vse vpliva na sestavo kožnega mikrobioma?

– PH kože (4,8 na obrazu; 7 pod pazduho),

– vlaga in temperatura kože (36,6 C pod pazduho do 29,5 C na konicah prstov),

– gensko pogojene strukturne spremembe površine kože,

– stanje imunosti,

– starost, spol, 

– higiena,

– prehrana, stres in podnebne razmere.

Maščobna področja so na primer čelo, nosnice, predel za ušesom, hrbet. Na omenjenih območjih je mikrobiom najstabilnejši, in sicer zaradi specifičnih življenjskih pogojev, ki ustrezajo le nekaterim mikroorganizmom. Mokra območja so na primer pazduhe, dimlje in popek. K suhim predelom spadajo spodnji del nog, zadnjica, križ in konice prstov. Na njih živijo vsi najpogostejši filotipi na koži. Na suhih območjih najdemo najbolj raznolik in nestabilen mikrobiom.

Kaj vse vodi do motenj v mikrobiomih?

Mikrobiomska motnja se imenuje disbioza in je stanje majhne raznolikosti mikrobiomov. Zunanji dejavniki, kot so voda ter alkalna in protimikrobna mila, negativno vplivajo na kožni mikrobiom. Ko se pH kože poveča, ta izgubi lipidni sloj in postane suha, kar prispeva k povečanju števila slabih bakterij in vnetij na koži. Za umivanje kože je priporočljivo uporabljati pripravke, ki imajo pH 4,5 –5,5 in ki ohranjajo kisli pH, vlago in mastnost kože.

Disbioza je povezana z različnimi patološkimi kožnimi boleznimi, kot so akne, rozacea, atopijski dermatitis, luskavica in seboroični dermatitis. Pomen mikroorganizmov za naše zdravje je ogromen. Mikrobiomsko ravnovesje prispeva k zdravju, neravnovesje pa lahko vodi celo do smrtno nevarnih stanj.

Za ohranitev mikrobioma je priporočljivo, da v svojo prehrano vključite čim več hrane ali prehranskih dopolnil, ki temeljijo na prebiotikih (to so neprebavljivi ogljikovi hidrati, na primer sadje in zelenjava, ki so hrana za bakterije) in probiotikih (to so zdrave bakterije, ki jih najdemo denimo v fermentirani hrani). Za nego kože lahko uporabljamo lokalne pripravke na osnovi probiotikov.

Povzeto po Adiva.hr.