Definicija 'naravnega' je nekoliko težja, kot si predstavljamo. Na vprašanje 'Kaj je naravno?' marsikdo odgovori, da je naravno le tisto, kar prihaja neposredno iz narave. Po tej definiciji je naravna tudi nafta, saj prihaja neposredno iz narave, v resnici pa je skoraj nihče ne šteje za 'naravno'. 

V nadaljevanju se postavlja še vprašanje naravnih in sintetičnih materialov. V naravi namreč obstaja veliko stvari, ki jih je mogoče proizvesti tudi sintetično. Ali sintetična različica naravnega materiala velja za naravno? Nekateri ljudje bi rekli da ja, drugi bi rekli, da ne.

Velika večina kozmetike ni naravnega izvora. Razlog se skriva v tem, da narava preprosto ne proizvaja vseh vrst kemikalij, ki so potrebne v kozmetiki. Prav tako ni veliko naravnih emulgatorjev. Podobno ni veliko odličnih naravnih zgoščevalcev ali kelatnih sredstev ali konzervansov. 

Tudi večina barvil, ki obstajajo v naravi, ni uporabnih, ker so kontaminirana z nevarnimi težkimi kovinami. Če želimo narediti uporabno kozmetiko, moramo tako skoraj vedno kemično spremeniti naravne sestavine. Prav dovoljene spremembe pa so osnova za to, kako različne skupine definirajo 'naravno'.

Kakšne so torej konkretne definicije, kaj je naravno, kaj ekološko? 

Kaj je naravna in ekološka kozmetika?

Zveza potrošnikov Slovenije (v nadaljevanju ZPS) ima na svoji spletni strani zapisano, da v trgovini sicer najdemo izdelke, ki imajo napis 'naravno' ter vsebujejo izvlečke različnih rastlin in sestavin naravnega izvora, nimamo predpisov, ki bi ''enotno urejali področje označevanja naravne kozmetike, zato tudi ni jasnih pogojev, ki bi določali, kakšna mora biti sestava kozmetičnih izdelkov, na kakšen način morajo biti izdelani ali v kakšni embalaži morajo biti, da bi jih lahko označili kot 'naravne' ali 'ekološke'.''

 Kakšna je razlika med naravno in ekološko kozmetiko?

Na IKC-ju, Inštitutu za kontrolo in certifikacijo UM, poudarjajo, da so skladno z zahtevami standarda certificirani končni naravni kozmetični proizvodi tisti, ki vsebujejo najmanj 95 % naravnih sestavin: ''Proizvajalec kozmetičnih proizvodov lahko dodatno uporabi do največ 5% sintetičnih sestavin, katerih nabor je omejen in predpisan s standardom. Delež naravnih sestavin iz certificirane ekološke pridelave ni določen, je pa zaželeno, da proizvajalci v proizvodnjo vključijo čim več teh sestavin.'' 

Kaj pa ekološka kozmetika? Pri tej so standardi in certifikati dokaj podobni kot pri naravni kozmetiki. IKC poudarja, da certificirani ekološki kozmetični proizvodi skladno z zahtevami standarda vsebujejo najmanj 95 % naravnih sestavin, ''pri čemer mora najmanj 95 % sestavin kmetijskega porekla izhajati iz certificirane ekološke pridelave (Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 ali drugi primerljivi standardi), največ 5 % sestavin je lahko sintetičnega izvora, njihov nabor pa je omejen in predpisan s standardom. Prav tako je s standardom določen tudi minimalni delež ekoloških sestavin v končnem kozmetičnem proizvodu.''

Kako mora biti označena naravna in ekološka kozmetika?

Kot poudarjajo na ZPS, je evropsko združenje proizvajalcev kozmetičnih izdelkov v 'neobveznih' smernicah za označevanje kozmetičnih izdelkov zapisalo, da naj bi bila naravna kozmetika predstavljena tako, da je jasno razvidno, ali se trditev 'naravno' nanaša na celoten izdelek ali zgolj na sestavino ali embalažo. V nadaljevanju razlagajo še pojasnilo o konkretnem pomenu izrazov 'naravno' in 'ekološko': ''izraz 'naravno' se nanaša na izvor sestavin ali na sestavo izdelka, medtem ko izrazi 'ekološko', 'bio' in 'organsko' pomenijo, da so surovine izdelane v skladu s specifičnimi pravili in zahtevami. Zahteve za oznako 'naravno' in 'organsko' na kozmetičnih izdelkih v različnih državah interpretirajo različno, ker so različne organizacije vzpostavile svoje standarde in sisteme certificiranja.''

Kako prepoznati naravno in ekološko kozmetiko?

Jasnih zakonodajnih predpisov, ki bi določali, kaj je naravna kozmetika, torej nimamo. A kot poudarjajo na ZPS, se lahko opremo na certifikate. Tudi to področje ni ravno preprosto – na evropskem trgu naj bi bilo približno 30 certifikatov, nekatere v nadaljevanju predstavljamo s celotnimi navedbami ZPS.

Certifikati naravne in ekološke kozmetike

ECOCERT

Kot poudarjajo na ZPS, spada ta certifikat med 'stroge', ker naj bi nosilci certifikata nadzorovali izdelovanje tudi po podelitvi znaka, kar pa ne velja za vse. 

Ecocert je akreditiran organ za podeljevanje certifikatov iz Francije. Podeljuje dva certifikata, in sicer 'naravni' ter 'naravni in ekološki' kozmetični izdelek. Če ga želi proizvajalec pridobiti, mora imeti njegov izdelek vsaj 95 % sestavin pridobljenih z ekološko kmetijsko pridelavo s certifikatom, v izdelku pa mora biti takšnih sestavin najmanj 50 %. 

V izdelku niso dovoljene etoksilirane sestavine, glikoli, parabeni in umetne dišave oziroma parfumi.

COSMEBIO

Cosmebio je neprofitno združenje številnih podjetij in ustanov. Samo po sebi ne podeljuje certifikatov, so pa v postopku pridobitve in podeljevanja certifikatov. Njihove zahteve so, da imajo izdelki 95 % odstotkov sestavin iz ekološke pridelave s certifikatom. 

Ne dovoljujejo kemične sinteze sestavin in petrokemičnih derivatov. Sestavine ne smejo biti strupene za ljudi in vodne živali ter ne smejo biti obsevane. V izdelkih ne sme biti parafina, naftnih derivatov, silikona, formaldehida, klorovih derivatov, različnih polietilen glikolov (PEG), parabenov, fenoksietanola, sintetičnih dišav in umetnih barvil, gensko spremenjenih organizmov, dietilftalata in nitro mošusa. 

Posebnost standarda je, da morajo biti sestavine na izdelkih, ki jih po evropski zakonodaji označujejo po enotni nomenklaturi INCI v angleškem jeziku, prevedene v potrošniku razumljiv jezik.

COSMOS

Njihovi zahtevi sta – podobno kot pri drugih certifikatih – da morajo imeti izdelki 95 odstotkov sestavin iz ekološke kmetijske pridelave s certifikatom in da mora biti v izdelku najmanj 20 odstotkov ekoloških sestavin s certifikatom (delež vključuje tudi vodo). Sintetične sestavine lahko predstavljajo največ 5 odstotkov.

SOIL ASSOCIATON

Certifikat podeljuje zasebno britansko združenje, njegove zahteve pa so, da morajo biti sestavine biološko razgradljive in ne smejo negativno učinkovati na okolje, opravljeni pa morajo biti tudi toksikološki testi. ''Če kozmetični izdelek vsebuje le 70 odstotkov sestavin, pridobljenih z ekološko kmetijsko pridelavo s certifikatom, ga lahko poimenujejo kot "izdelan iz X % ekoloških sestavin", če vsebuje 95 odstotkov ekoloških sestavin, ga lahko poimenujejo "ekološki kozmetični izdelek" (angleško organic). Izdelek pridobi certifikat, če vsebuje najmanj 70 (oziroma 95) odstotkov sestavin iz ekološke kmetijske pridelave in največ 5 odstotkov sintetičnih snovi, poudarjajo na ZPS.

Prepovedana so mineralna in hidrogenirana olja, kemikalije iz petroleja in heksana, sintetične dišave in barvila, parabeni (metil-, propil-, butil-, etilparaben), sulfati (natrijev lavril sulfat ), glikoli, DEA, MEA, TEA.

STANDARD IKC

Gre se za že omenjeni slovenski certifikat, ki ga podeljuje Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru (UM). Vse certificirane proizvajalce redno (letno) kontrolirajo, kar je podlaga za podaljšanje veljavnosti certifikata. Prav tako izvajajo ponovne kontrole, proizvajalce pa izberejo naključno ali ciljno. Izdelke testirajo tudi na morebitno vsebnost nedovoljenih sestavin. 

Izdelki imajo lahko po tem certifikatu oznako 'naravna kozmetika' le, ''če je 95 odstotkov sestavin naravnih. Proizvajalec lahko dodatno uporabi do največ 5 odstotkov dovoljenih sintetičnih sestavin. Delež naravnih sestavin iz certificirane ekološke pridelave ni določen, je pa zaželeno, da jih proizvajalci v proizvodnjo vključijo čim več. 'Ekološka kozmetika' vsebuje najmanj 95 odstotkov naravnih sestavin, pri čemer mora najmanj 95 odstotkov sestavin kmetijskega porekla izhajati iz certificirane ekološke pridelave, sestavin sintetičnega izvora je lahko največ 5 odstotkov.''

IKC ne dovoljuje sintetičnih arom, dišav in eteričnih olj, sintetičnih topil, parabenov, etoksiliranih sestavin, GSO in sestavin, pridobljenih z ekstrakcijo iz živali. 

BDIH

Na ZPS pravijo, da je tacertifikat sicer zelo razširjen, a ne spada med 'stroge' certifikate. Podeljuje ga nemška zveza proizvajalcev in trgovcev z zdravili, prehranskimi dodatki in izdelki za nego telesa. 

Ta certifikat določa, da morajo biti v izdelkih ''uporabljene surovine iz ekološke pridelave z biološko kontroliranih divjih rastišč, proizvajalci morajo zagotavljati sledljivost, vendar ni določeno, kakšen delež teh surovin mora biti iz kontrolirane pridelave''.

Certifikat ni strog, saj so določene stvari dovoljenje, četudi so nadzorovane – denimo nekatera olja in voski, dovoljena pa je tudi uporaba naravnih konzervansov in konzervansov, ki so podobni naravnim. 

Dovoljene pa niso etoksilirane snovi, organsko-sintetična barvila, parafini, drugi proizvodi iz petroleja in silikona ter umetne arome.

NATRUE

Po tem certifikatu voda ne spada med naravne sestavine. ZPS ima zapisano: ''Podeljevanje poteka v treh stopnjah: na prvi stopnji so izdelki, izdelani v skladu s standardom BDIH (ena zvezdica, naravna kozmetika), na drugi stopnji so izdelki, ki vsebujejo vsaj 70 odstotkov ekološko pridelanih surovin (dve zvezdici, naravna in ekološka kozmetika), na tretji stopnji pa so izdelki, izdelani iz 95 odstotkov surovin iz ekološke pridelave (tri zvezdice, ekološka kozmetika). Pri proizvodnji surovin in sestavin so dovoljeni fizikalni procesi (stiskanje, kondenzacija, sušenje ipd.). Za vse tri ravni standardov je dovoljeno uporabiti od 5 do 15 odstotkov sestavin, ki niso naravnega izvora. V kozmetičnih izdelkih lahko uporabijo le popolnoma razgradljiva čistila in le naravne konzervanse.''

 Dovoljene so sestavine, kot so GSO, klor in sintetično pridobljene dišave, ter obsevanje sestavin ali izdelkov.

Triki, na katere morate biti pozorni pri nakupu naravne in ekološke kozmetike

Na ZPS poudarjajo, da določeni proizvajalci včasih zavajajo potrošnike na različne načine. Kot smo v članku že velikokrat omenili, na področju naravne in ekološke kozmetike ni jasno začrtanih pravil, zato ostaja veliko prostora za 'kreativne' trike. ZPS na svoji spletni strani predstavlja določene trike, ki jih navajamo v nadaljevanju.

Oznaka 'BIO' v imenu: oznaka BIO  ni prepovedana, četudi izdelek nima kakšnega certifikat, ki označuje ekološko kozmetiko. Na ZPS poudarjajo, da se ne bi smeli zanašati zgolj na ime izdelka, temveč moramo preveriti, ali je na embalaži kateri od prej omenjenih certifikatov. 

'Rastlinski izvlečki': Določena barva embalaže, slike rastlin in sadja ali izrazi, kot je 'natural', ne namigujejo nujno, da so v izdelku sestavine naravnega izvora. Znova: preglejte certifikate. 

Slavni napisi 'BREZ': izdelki, ki imajo na embalaži denimo napisano 'brez parabenov', še niso nujno naravni. 

Vir: IKC – Inštitut za kontrolo in certifikacijo UM, ZPS – Zveza potrošnikov Slovenije