Zdrava koža, ki jo pokriva nepoškodovan površinski zaščitni sloj, nas ščiti pred mrazom, vročino, ultravijoličnimi in drugimi škodljivimi svetlobnimi sevanji, poškodbami in okužbami. Koža je nenadomestljiv del naše telesne obrambe pred mikrobi in okoljem. Je tudi regulator telesne temperature, kopiči vodo, maščobe in vitamin D. Sestavljena je iz dveh plasti, pod katerima se nahaja podkožje. Zunanjo predstavlja tanka plast, imenovana povrhnjica. Globlje leži plast, imenovana usnjica. Med njima je bazalna membrana. V usnjici se nahajajo lojnice, dlačni mešički, znojnice, živčni končiči, vezivna in elastična vlakna, krvne in limfne žile, številne celice in medceličnina (matriks).

Hladno in suho okolje v zimskih mesecih, nižja vlažnost zraka v ogrevanih prostorih, predvsem pa pogosto umivanje z detergenti in tudi pogosto razkuževanje lahko vodijo do resnih težav s kožo. Vzpostavitev zdravega zaščitnega plašča na površini kože oziroma normalne barierne funkcije je aktivno dogajanje in je odvisno predvsem od sestave kožnih celic, od nenehnega nastajanja njihovih lipidov. 

Ob umivanju voda že sama po sebi odstrani naravne maščobe, ki jih koža za zaščito sebe in organizma izloča na površje, maščobe, ki ohranjajo kožo mehko in voljno. Težave se stopnjujejo z uporabo mil (še zlasti ob uporabi velikih količin močnih čistilnih mil oziroma detergentov) in alkoholnih razkužil. Takšno ravnanje lahko ob pomanjkanju dodatne intenzivne nege  vodi v nerešljiv, začaran krog, še posebej pri posameznikih, ki že sicer trpijo zaradi težav s suho kožo ali zaradi nekaterih kroničnih dermatoloških obolenj. Koža postane groba in se lušči, dobimo lahko občutek zategovanja ter tudi resnega srbenja, v skrajnih primerih nastanejo globoke boleče rane. Izsušena koža je tudi občutljivejša za zunanje fizikalne in kemične vplive. Njena zaščitna (barierna) funkcija je okvarjena, kar je vzrok tudi za dodatno čezmerno izgubo vode.

V obdobju, v katerem se nahajamo, ko je naša primarna skrb preprečitev širjenja okužbe z novim koronavirusom in seveda tudi preprečitev lastne okužbe, je med osnovnimi ukrepi zelo pomembno pravilno in pogosto umivanje rok. Če umivanje ni možno, roke razkužimo. Umiti ali razkužiti jih moramo vedno, ko je to potrebno, v skladu s splošnimi priporočili NIJZ oziroma WHO. Umivanje mora biti pravilno, trajati mora vsaj 20 sekund. Pri tem uporabite kakršno koli milo. Nobenih dokazov ni, da bi bil virus bolj občutljiv na antiseptična mila kot na običajna mila. Pomembna je funkcija razmastitve. Znano je tudi, da temperatura nad 56 stopinj C uniči virus v 10–15 minutah. Za razkuževanje rok ne uporabljajte sredstev za razkuževanje površin, saj lahko povzročijo resne iritacije kože.

Za uspešno dezinfekcijo moramo uporabljati najmanj 60-odstotni alkohol. Z njim omočimo vso kožno površino in počakamo nekaj trenutkov, da se sredstvo osuši na zraku. Takšna razkužila zanesljivo in učinkovito razgradijo maščobno ovojnico virusa. Drugih razkužil za uporabo na koži ne svetujemo. Ravno zaradi razkužil in nenehne izpostavljenosti vodi ter agresivnim milom pa roke postanejo – kot že omenjeno – razpokane in izsušene, posledica tega so lahko tudi odprte in boleče rane. Ravno zato nenehno poudarjamo, kako pomembno je, da roke tudi zelo pogosto namažemo z negovalnimi mazili, ki koži pomagajo ohranjati zaščitno vlogo. 

Ko so roke dobro umite in/ali razkužene, lahko po nekaj minutah nanesete negovalno mazilo. Svetujem, da ga nabavite v lekarni, namenjeno naj bo izsušeni in občutljivi koži. Izgubo površinskih maščob, ki sledi umivanju z detergentom in/ali razkuževanju z alkoholnim razkužilom, lahko do neke mere nadomestimo z nanašanjem večjih količin maščob na površino kože, kar tudi zmanjša težave zaradi njene okvarjene barierne funkcije. Maščobe, ki so podobne fiziološkim lipidom zdrave kože, so pri tem učinkovitejše.

Kadar je možno, priporočamo uporabo rokavic, na primer v gospodinjstvu, za določena opravila, lahko tudi pri nakupih. Uporaba rokavic mora biti pravilna. V primerih, ko z njimi nakupujemo, rokujemo z denarjem ter se dotikamo neznanih površin, ograj in kljuk, tudi rokavice pogosto razkužimo. Ob nošnji rokavic se tudi ne smemo dotikati obraza, očal ali maske, saj lahko ob tem prenašamo virus iz okolice na svoje telo in z njihovo uporabo nismo dosegli ničesar. Če jih uporabljamo za nakupe, jih ob koncu rokovanja previdno snemite, tako da se z golimi rokami ne dotikate zunanjih površin. Vsekakor je priporočljivo, da si po tem, ko ste jih sneli, roke ponovno razkužite. Najprimernejše in najmanj moteče so tanke rokavice za enkratno uporabo, ki so največkrat iz lateksa (pri tem opozarjam, da so nekateri posamezniki alergični na lateks in se jim morajo izogniti).

V tem času so še posebej ranljive skupine ljudi, ki imajo kronična stanja – suho kožo, atopijski dermatitis, ekcem,  luskavico ... Zanje je še posebej pomembno, da kožo pozorno in kar se da pogosto negujejo z ustreznimi negovalnimi sredstvi ter  redno uporabljajo tudi zdravilna mazila. 

Ne pozabite na nohte na rokah. Voda, detergenti, razkužila … Vse to neusmiljeno prizadene tudi nohte, ki lahko postanejo krhki in se luščijo. Vsakokrat, ko namažete kožo na roka, si vzemite nekaj trenutkov za mazanje in vtiranje mastnega sredstva tudi na nohte. Rokam in nohtom privoščite občasno “masko” – pripravite si čiste bombažne rokavice, ki jih namočite v toplo vodo in ožmite. Ko roke umijete, jih na debelo namažite z negovalnim mazilom (tudi nohte). Nato nadenite mokre, tople rokavice in roke ovijte še z brisačo. Pred tem s pomirjujočo hranilno masko poskrbite tudi za obraz. Privoščite si vsaj 20 minut prijetnega počitka, misli pa naj odplavajo nekam daleč, v brezskrbnost. Pozabite na negotove čase. 

Nega telesa

Po kopanju ali celo pogosteje si vzemite nekaj minut in nanesite na kožo po vsem telesu ali vsaj na predele, kjer je koža najbolj prizadeta, primerno negovalno mazilo. Priljubljeni losjoni, ki puščajo ob nanašanju prijeten občutek, za suho kožo načeloma niso primerni, saj vsebujejo preveč vode in zelo malo maščob, kar suhe kože ne namasti dovolj. Velikokrat lahko z redno uporabo tako preprostih oziroma že davno pozabljenih mazil, kot je denimo otroško hladilno mazilo, nadlogo suhe kože odpravimo ali dodobra omilimo. Učinkovita in prijetna za nanašanje so denimo mineralna ali rastlinska olja (na primer priljubljeno olivno ali mandljevo olje). 

Tistim, ki ne marate mastnega občutka, priporočamo kreme in mazila, bogata z maščobami, ki pa so žal včasih neprijetna za nanašanje na večje površine. Za suho kožo so primerne tudi kreme, ki vsebujejo ureo, vendar lahko sčasoma povzročajo pekoč občutek. Sicer pa je v lekarnah možno kupiti vrsto izdelkov za nego izredno suhe kože. O tem, kateri je pravi za vas, vam bo z veseljem svetoval izkušeni farmacevt, v skrajnih primerih pa seveda dermatolog. 

Nega obraza

Tudi obraz v tem obdobju vsi pogosteje umivamo in čistimo, poleg tega pa imamo preko spodnjega dela veliko časa nameščene zaščitne maske iz različnih umetnih materialov, ki sicer zadržujejo vlago, obenem pa nenehno nežno drgnejo po občutljivi koži na obrazu, kar lahko pri nekaterih posameznikih privede do stopnjevane občutljivosti ali celo do nastanka določenih izpuščajev, poslabšajo se lahko akne, pri moških se stopnjuje vraščanje dlak, pojavi se lahko perioralni dermatitis.

Nego obraza v prvi vrsti prilagodite tipu kože in seveda tudi starosti. Priporočamo, da uporabljate čim bolj “indiferentna sredstva”, torej takšna, ki ne vsebujejo dražečih snovi, konzervansov in dišav. Kožo namažite vsaj dvakrat dnevno, po možnosti pa vsakič, ko čutite, da je to potrebno. Pri tem upoštevajte tudi navodila, kako pravilno snamete zaščitno masko, pred nanosom negovalnih sredstev pa ponovno temeljito umijte in razkužite roke. Vsi vemo, da je okužba z novim koronavirusom možna tudi z dotikanjem obraza, še zlasti pa oči, z okuženimi rokami.

Zagotovila, da so izdelki, narejeni po strogih zahtevah bio in naravne kozmetike, boljši in učinkovitejši, so seveda samo nepreverjene trditve in predpostavke. Za takšne trditve ni znanstvenih dokazov. Enako velja tudi za kozmetiko na splošno. Zanesljivih odgovorov še nimamo. 'Naravno, bio ali eko nikakor avtomatično in a priori ne pomeni učinkovito in varno!

Prehrana 

Zelo pomembno je, da so hranila, ki jih uživamo, primerne in kvalitetne sestave. Za ohranitev zdravja našega telesa je treba zaužiti primerne količine hrane, ki naj bo pestra ter bogata z vlakninami, vitamini in minerali. Tudi na tekočine ne pozabimo. Naše znojnice v izsušenih prostorih izločajo še več znoja kot v vlažnem okolju, zato je tekočino seveda treba nadomestiti – 1,5 litra do 2 litra tekočine zadošča. Izogibajmo se gaziranim pijačam, kavi, alkoholu. In seveda tudi cigaretam. 

Voda poskrbi za prenos hranljivih snovi in odplavlja strupe. Dobra prebava in presnova poskrbita za učinkovito izrabo beljakovin, ki gradijo in obnavljajo celice. Antioksidanti (A, C in E) preprečujejo škodljivo delovanje prostih radikalov, omilijo negativne učinke sončnih žarkov in onesnaženega zraka ter upočasnijo staranje. Za zdravo kožo skrbi prehrana, bogata z vitamini B-kompleksa, ki krepijo kožo in lase ter lajšajo kožna vnetja. Zlasti učinkovit je v sklopu B-kompleksa biotin – sintetizirajo ga bakterije v črevesju, najdemo pa ga v jajcih, polnozrnatih žitnih izdelkih in jetrih. Cink skupaj z vitaminom C pospešuje tvorbo kolagena in poveča učinek vitamina A na vzdrževanje in obnovo kožnih celic. Vsebujejo ga oreški, semena, polnovredna pšenična moka, ržena moka, ovseni kosmiči, jajca, ostrige, jetra in rdeče meso.

Že pred več kot sedemdesetimi leti so znanstveniki odkrili, da tudi koža potrebuje maščobe, ki so jih takrat poimenovali kar vitamin F. Danes vemo, da so to omega-3- in omega-6-maščobne kisline, ki vlažijo kožo, upočasnijo procese staranja in pospešujejo tvorbo »dobrih« eikozanoidov  –snovi, ki stimulirajo sintezo strukturnih beljakovin (elastina in kolagena). Esencialne maščobe (predvsem omega-3-maščobne kisline), ki jih v naši hrani primanjkuje, so sestavni del prehranske  terapije, ki je temelj za ohranitev zdrave in čvrste kože. Omega-3-maščobne kisline vsebujejo morske ribe, laneno olje in zeleno obarvana zelenjava, omega-6- pa rastlinska olja ter živila živalskega izvora (meso, mleko, jajca). Ustrezna prehrana neguje kožo od znotraj, za boljši uspeh pa pogosto posežemo po prehranskih dodatkih. To so kakovostni multivitaminski in mineralni dodatki, antioksidanti in esencialne omega-3-maščobne kisline.

Za lepo polt skrbi prehrana, bogata z vitamini B-kompleksa, ki krepijo kožo in lase ter lajšajo kožna vnetja. Zlasti učinkovit je biotin v sklopu B-kompleksa (včasih H-vitamin) – sintetizirajo ga bakterije v črevesju, najdemo pa ga v jajcih, polnozrnatih žitnih izdelkih in v jetrih. Cink skupaj s C-vitaminom (ki ju nekateri strokovnjaki v teh dneh še posebej svetujejo kot dopolnilo prehrani) pospešuje tvorbo kolagena in poveča učinek vitamina  A pri vzdrževanju in obnovi kožnih celic. Vsebujejo ga oreški, semena, polnovredna pšenična moka, ržena moka, ovseni kosmiči, jajca, ostrige, jetra in rdeče meso. Selen preprečuje rakotvorno delovanje UV-žarkov in poveča učinkovitost E-vitamina. Najdemo ga v česnu, čebuli, pivskem kvasu, kalčkih, oreških, morski hrani in mesu.

V obdobju koronakrize še posebej opozarjamo na to, kako pomembno je med oktobrom in aprilom redno vsakodnevno dodajanje vitamina D (kalciferola). Zanj je značilno, da je topen v maščobah. Nahaja se v dveh oblikah: kot vitamin D2 (ergokalciferol) in vitamin D3 (holekalciferol). Vitamin D2 je v rastlinskih živilih (takšnih imamo na voljo zelo malo), medtem ko vitamin D3 zasledimo v živilih živalskega izvora (v mastnih ribah, kot je npr. losos, ribjem olju, kaviarju, jetrih, jajčnem rumenjaku in mleku z dodatkom D-vitamina). S hrano zaužiti vitamin D se absorbira v tankem črevesju, nato se preko limfnega sistema hitro prenese v jetra, kjer se pretvori v obliko, ki jo kri nato prenaša po telesu do tarčnih celic.

Vitamin D3 se lahko ob sončni svetlobi pod vplivom ultravijoličnih žarkov skupine B sintetizira v koži.  Zavedati se moramo dejstva, da je sončno sevanje med oktobrom in aprilom preslabo (UV-indeks je v času najmočnejšega sevanja okoli poldneva komajda višji od 2–3, kar je premalo za tvorbo potrebnih količin vitamina D). Da bo pod vplivom svetlobe nastalo dovolj D-vitamina, moramo v obdobju od maja do septembra kožo nastaviti soncu le nekaj minut na dan. Zadostuje, da pride v stik s soncem samo nekaj kvadratnih centimetrov kože. Površina hrbtišč rok in obraza naj bi bila izpostavljena soncu polovico časa, ki je sicer potreben, da se na koži razvije rdečina. 

V naši koži nastaja vitamin D3 v dveh stopnjah. Za prvo stopnjo so potrebni UVB-žarki, poteka pa v kožni povrhnjici približno pol ure po izpostavljanju UVB-žarkom, nastane iz predstopnje, druga stopnja pa poteka tudi ponoči, in sicer v jetrih in ledvicah, iz produktov, ki so nastali v prvi stopnji. Ob normalni izpostavljenosti sončnim žarkom med aprilom in oktobrom (ko so soncu izpostavljeni obraz in hrbtišča rok najmanj nekaj minut dnevno) se v koži sintetizira 20-50 µg vitamina D dnevno. 

S sončenjem telo načeloma lahko tvori toliko D-vitamina, kot ga potrebuje. Daljši čas sončenja ne omogoča nastajanja večje količine vitamina. Zaloge, ki lahko ob tem nastanejo, so minimalne in zadoščajo za največ 60 dni.
Koncentracija predstopnje vitamina D3 v kožni povrhnjici (7-dehidroholesterol) se z leti manjša, kar je verjetno razlog, zakaj se v starosti pojavijo bolezni, povezane z motnjami v presnovi kalcija.

Najpomembnejša funkcija vitamina D je vzdrževanje serumske koncentracije kalcija in fosforja s tem, da povečuje njuno absorpcijo v črevesju. Poleg tega vitamin D vpliva tudi na rast kosti in vezivnih tkiv, torej prispeva k ohranjanju zdravih kosti in zob ter k delovanju mišic in imunskega sistema, poleg tega pa igra vlogo pri delitvi celic. Vitamin D je potreben tudi za agregacijo trombocitov.

Glede na to, da je velik del leta  (med oktobrom in aprilom, to je v času pogostih respiratornih obolenj) možnost tvorbe vitamina D ob pomoči UV-žarkov dokazano premajhna, ga je treba vsakodnevno dodajati. Strokovnjaki zdravim posameznikom priporočajo, da ga vsakodnevno užijejo med 800 in 2000 I.E. O tem se pogovorite s svojim zdravnikom, ki vam bo lahko predpisal ustrezne kapljice.