Brezplačni pregledi znamenj razkrili več primerov sumljivih sprememb

Preglede so med 15. aprilom in 6. junijem 2026 v dermatoloških ambulantah po vsej Sloveniji opravljali zdravniki specialisti dermatovenerologi. Ciljna skupina so bile osebe, stare od 40 do 50 let.

Skupno je bilo opravljenih 1.350 brezplačnih preventivnih pregledov. Pri 72 pacientih so bila ugotovljena sumljiva kožna znamenja, od tega jih je bilo 35 sumljivih za melanom. Vsi pacienti s sumljivimi kožnimi spremembami so bili napoteni na nadaljnjo ustrezno obravnavo.

Koža je največji organ človeškega telesa in je vsakodnevno izpostavljena številnim zunanjim vplivom, med katerimi ima ultravijolično (UV) sevanje sonca posebno pomembno vlogo. Strokovnjaki opozarjajo, da je velik delež kožnih rakov povezan prav z izpostavljenostjo UV-sevanju, zato sta redno spremljanje materinih znamenj in dosledna zaščita pred soncem med najpomembnejšimi preventivnimi ukrepi.

Preventivni pregledi materinih znamenj omogočajo zgodnje odkrivanje sprememb, ki bi lahko nakazovale razvoj melanoma ali drugih oblik kožnega raka. Po podatkih Mayo Clinic je pomembno redno opazovati kožo in biti pozoren na nastanek novih znamenj ali spremembe obstoječih znamenj, peg in kožnih izrastkov. Zgodnje odkritje sumljivih sprememb bistveno poveča možnosti uspešnega zdravljenja. Tudi Verywell Health poudarja, da so spremembe v velikosti, obliki, barvi ali videzu znamenja lahko opozorilni znaki melanoma, zato je ob takšnih spremembah priporočljiv pregled pri dermatologu.

Zaščita pred soncem je eden najučinkovitejših načinov zmanjševanja tveganja za nastanek kožnega raka. UV-sevanje lahko poškoduje DNK kožnih celic, kar povečuje možnost razvoja rakavih sprememb. Mayo Clinic priporoča uporabo zaščitnih krem s širokim spektrom zaščite in zaščitnim faktorjem najmanj SPF 30, nošenje zaščitnih oblačil, iskanje sence ter izogibanje soncu v času najmočnejšega sevanja.

Čeprav je zagorela polt pogosto povezana z zdravim in privlačnim videzom, dermatologi opozarjajo, da je porjavelost pravzaprav znak poškodbe kože. Ko je koža izpostavljena UV-sevanju, začne proizvajati več melanina, pigmenta, ki kožo potemni. Ta proces ni znak zdravja, temveč obrambni odziv kože na poškodbo, ki jo povzroča UV-sevanje. Ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA) navaja, da varna porjavelost ne obstaja, saj je povečana tvorba melanina neposreden pokazatelj poškodbe kože zaradi UV-žarkov. Tudi Verywell Health poudarja, da je porjavelost posledica celične poškodbe in odziva kože na UV-sevanje.

Pomembno je tudi razumeti, da zagorela polt ne nudi učinkovite zaščite pred nadaljnjimi poškodbami kože. Po navedbah FDA ima naravno pridobljena porjavelost zaščitni učinek, primerljiv zaščitnemu faktorju med SPF 2 in SPF 4, kar je bistveno manj od priporočene zaščite. Zato porjavelost ne preprečuje sončnih opeklin, prezgodnjega staranja kože ali razvoja kožnega raka (FDA).

Poleg povečanega tveganja za kožnega raka UV-sevanje pospešuje tudi staranje kože. Dolgotrajna izpostavljenost soncu lahko povzroči nastanek gub, pigmentnih madežev, izgubo elastičnosti in druge znake fotostaranja. Dermatologi zato poudarjajo, da zaščita pred soncem ni pomembna le zaradi preprečevanja raka, temveč tudi za ohranjanje zdravja in videza kože.

Celovit pristop k skrbi za kožo vključuje redno samopregledovanje znamenj, dermatološke preglede, odgovorno vedenje na soncu in dosledno uporabo zaščitnih ukrepov. Takšne navade lahko pomembno zmanjšajo tveganje za nastanek kožnega raka ter pomagajo ohranjati zdravo kožo skozi vse življenje.

Viri: Združenje slovenskih dermatovenerologov, mayoclinic, verywellhealth, FDA