Sonce lahko pomaga ali škodi: kako UV-žarki vplivajo na luskavico, vitiligo in druge kožne bolezni

Dermatologi pojasnjujejo, da lahko zmerna izpostavljenost soncu pri določenih stanjih ublaži simptome, pri drugih pa jih poslabša. Prav zato opozarjajo, da sončenje nikoli ne sme biti nadomestilo za zdravljenje. Čeprav lahko UV-žarki v nekaterih primerih koristijo, je meja med koristjo in škodo zelo tanka.

Luskavica je kronična avtoimunska bolezen, pri kateri se kožne celice obnavljajo veliko hitreje kot običajno. Posledica so značilne zadebeljene, pordele in luščeče se spremembe na koži. Mnogi bolniki opazijo, da se stanje poleti izboljša. Razlog je predvsem v delovanju UVB-žarkov, ki lahko upočasnijo prekomerno razmnoževanje kožnih celic in zmanjšajo vnetje.

Prav na tem temelji tudi medicinska fototerapija, pri kateri dermatologi uporabljajo natančno odmerjene UVB-žarke za zdravljenje zmerne ali hude luskavice. To pa ne pomeni, da je dolgotrajno sončenje priporočljivo. Sončne opekline lahko pri nekaterih bolnikih sprožijo nastanek novih sprememb na koži, pojav, ki ga dermatologi poznajo kot Koebnerjev fenomen.

Vitiligo je bolezen, pri kateri imunski sistem uniči melanocite, celice, ki proizvajajo kožni pigment melanin. Posledica so bele lise na različnih delih telesa. Tudi pri vitiligu je UV-svetloba lahko del zdravljenja, vendar pod strogim zdravniškim nadzorom. Najpogosteje se uporablja ozkopasovna UVB-fototerapija, ki lahko pri nekaterih bolnikih spodbudi ponovno tvorbo pigmenta.

Naravno sonce pa ni enako kot medicinska fototerapija. Dermatologi opozarjajo, da so depigmentirani predeli brez naravne zaščite melanina bistveno bolj občutljivi na sončne opekline. Zato je uporaba zaščitne kreme z visokim zaščitnim faktorjem nujna tudi pri ljudeh, ki se zdravijo zaradi vitiliga.

Za ljudi z rozaceo je sonce eden najpogostejših sprožilcev poslabšanja. UV-sevanje lahko povzroči širjenje drobnih žilic, okrepi rdečico obraza in sproži pojav novih vnetnih sprememb. Dermatologi zato bolnikom svetujejo vsakodnevno uporabo zaščitne kreme z zaščitnim faktorjem najmanj SPF 30, tudi kadar ni izrazito sončno. Pri rozacei so pogosto primernejše mineralne zaščitne kreme s cinkovim oksidom ali titanovim dioksidom, saj manj dražijo občutljivo kožo.

Pri sistemskem in kožnem lupusu je UV-sevanje eden najpomembnejših dejavnikov, ki lahko sprožijo ali poslabšajo bolezen. Že kratka izpostavljenost soncu lahko povzroči pojav izpuščajev, pri nekaterih bolnikih pa tudi splošno poslabšanje bolezni z utrujenostjo, bolečinami v sklepih ali drugimi simptomi. Zato dermatologi in revmatologi ljudem z lupusom priporočajo zelo dosledno zaščito pred soncem skozi vse leto.

Pri atopijskem dermatitisu, znanem tudi kot atopijski ekcem, je vpliv sonca različen. Pri nekaterih ljudeh se simptomi poleti izboljšajo, saj UV-žarki nekoliko zmanjšajo vnetje kože. Pri drugih pa vročina, potenje in sonce povzročijo srbenje ter poslabšanje bolezni. Pomembno je tudi, da številni bolniki uporabljajo zdravila ali negovalne izdelke, ki lahko povečajo občutljivost kože na sonce.

Veliko ljudi meni, da lahko obisk plaže nadomesti zdravljenje z UV-svetlobo. Dermatologi poudarjajo, da to ne drži. Medicinska fototerapija uporablja natančno določene valovne dolžine UVB-žarkov, odmerjene glede na vrsto bolezni, tip kože in odziv posameznika. Cilj je doseči terapevtski učinek ob čim manjšem tveganju za poškodbe kože. Naravno sonce pa vsebuje različne vrste UV-sevanja, katerih intenzivnost se ves čas spreminja glede na uro, letni čas, geografsko lego in vremenske razmere. Zaradi tega sončenje ni varna alternativa zdravljenju.

Ne glede na diagnozo dermatologi poudarjajo, da zaščita pred UV-sevanjem ostaja pomemben del nege kože. To vključuje:

- uporabo širokospektralne zaščitne kreme z najmanj SPF 30;

- ponovno nanašanje zaščite vsaki dve uri oziroma po kopanju;

- nošenje klobuka in zaščitnih oblačil;

- izogibanje soncu med 10. in 16. uro;

- posvet z dermatologom pred namernim sončenjem zaradi "zdravljenja".

Pri nekaterih boleznih lahko zmerna in nadzorovana izpostavljenost UV-svetlobi res pomaga. Toda enako hitro lahko pretirano sončenje povzroči opekline, sproži nov zagon bolezni ali dolgoročno poveča tveganje za kožnega raka. Zato strokovnjaki poudarjajo, da mora biti zdravljenje vedno prilagojeno posamezniku in vodeno pod nadzorom zdravstvenega strokovnjaka.

Viri: WebMD, Verywell Health, Healthline, Cleveland Clinic